denacionalizacija poslovnega prostora - vračanje premoženja nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev - pravna podlaga za vračanje premoženja - specialna ureditev
Ureditev vračanja premoženja po določbah ZPIZ pomeni specialno ureditev glede na določbe ZDen. Glede na načelo, da poznejši specialnejši predpis razveljavlja starejšega splošnega, v primerih posebne ureditve ni podlage za uporabo splošnega predpisa, kar je v tem primeru ZDen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23087
KZ člen 11, 310, 310/1.ZKP člen 420.
dejansko vprašanje - pravno vprašanje - silobran - eventualni naklep - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - hramba orožja - prekršek - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
Konkreten napad, kot se je v resnici odigral, predstavlja dejansko vprašanje, ali ta napad ustreza pravnemu pojmu napada iz drugega odstavka 11. člena KZ, pa je pravno vprašanje.
Kar storilec predvideva in v kar je privolil, so notranja (subjektivna) dejstva, ki so se odigrala v psihi storilca in pomenijo dejansko vprašanje, stvar pravne presoje pa je, ali ugotovljena vsebina zavesti in volje ustreza omenjenim pravnim elementom eventualnega naklepa.
Vprašanje legitimnosti inkriminacije in "dvotirnosti" ureditve hrambe strelnega orožja (kot prekršek in kot kaznivo dejanje) presega okvire, v katerih Vrhovno sodišče preizkuša zakonitost pravnomočne sodbe.
spremenjene razmere - koristi otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Pri oceni ali zahtevajo koristi otroka, da se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o njegovem varstvu in vzgoji, je treba predvsem upoštevati, da je za normalen otrokov razvoj bistven kontinuiran sistem varstva in vzgoje.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZOR se domneva, da je aktiven, škodljiv poseg z medicinskim orodjem - trokarjem v zunanji del črevesne stene, neskrbno ravnanje. Na toženi stranki je zato dokazno breme, da škodljiv stik trokarja z zunanjim delom črevesne stene ni posledica zdravnikove malomarnosti, marveč drugih (konkretno navedenih) okoliščin ali da ga je mogoče pripisati celo naključju.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe - izločitev postopka
Kljub temu da se nerazveljavljeni del sodbe ne da več izpodbijati s pritožbo (oziroma v konkretnem primeru postane ta del sodbe formalno in materialno pravnomočen, ne pa tudi izvršljiv, saj so kazni obtožencu le določene), niso podani zakonski pogoji za reševanje zahteve za varstvo zakonitosti (420. člen ZKP). Sodba namreč ni postala pravnomočna kot celota in tudi ni končan celotni kazenski postopek.
dovoljenost revizije - obresti kot stranska terjatev - revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih - revizija proti odločitvi o stroških - zavrženje revizije
Kadar so v reviziji sporne sodne zamudne obresti kot stranska terjatev, revizija ni dovoljena.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti zneska odškodnine.
Glavna intervencija je predvsem možnost, predvidena v korist strank, ne pa njihova dolžnost.
V konkretnem primeru je tožeča stranka sicer vložila tožbo le zoper toženo stranko, kar pa ni narobe, saj gre za primer enotnega sosporništva.
Premoženje, ki so ga predstavljale blagovne rezerve, je torej država v okviru pristojnosti, ki ji gredo po ZBR, prenesla v sredstva republiških blagovnih rezerv, ki se zagotavljajo za potrebe celotne države. Na ta način je zakonodajalec omogočil ekonomski in družbeni razvoj države in zagotovil izpolnjevanje njenih specifičnih nalog, v konkretnem primeru programiranje državnih blagovnih rezerv in zagotavljanje storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv (1. člen ZBR). Ker je programiranje državnih blagovnih rezerv in zagotavljanje storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv v celoti stvar države, je po vsem obrazloženem logična in razumljiva zakonodajalčeva odločitev, da so sredstva, prenesena v sredstva zavoda, lastnina Republike Slovenije (tretji odstavek 24. člena).
ukrep občinskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zagotovitev posode za zbiranje odpadkov - obveznost določena z občinskim odlokom
Obveznost zagotoviti posodo za zbiranje odpadkov je določena z občinskim odlokom in ne s pogodbo. Zato dejstvo, da tožnik ni sklenil pogodbe z izvajalcem javne službe, ne vpliva na njegovo obveznost.
ZUP (1986) člen 204, 204/1. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
uporabno dovoljenje - izdaja poprejšnjega soglasja - soodločanje drugega organa
Ker je bilo v obravnavanem primeru poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorja k uporabnemu dovoljenju odklonjeno, je prvostopni upravni organ v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZUP/86 pravilno zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja.
pogoji za podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Ob oceni teže in načina storitve poskusa kaznivega dejanja umora kot objektivnih okoliščin pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu pravilno ugotovilo tudi subjektivne okoliščine: psihične težave obdolženca, zaradi katerih se je že zdravil, prekomerno uživanje alkohola, ki je pri obdolžencu povzročilo duševne in telesne motnje, ki vplivajo na njegovo zmožnost razumevanja in obvladovanja.
brezplačna pravna pomoč - osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči - odvetnik - priznanje stroškov zastopanja
Tožena stranka odvetniku ni priznala priglašenih stroškov zastopanja za dve pripravljalni vlogi v individualnem delovnem sporu. Za tako svojo odločitev pa ni navedla konkretnih okoliščin. Izjava predsednice senata, na katero se je tožena stranka sklicevala, pa ne pomeni ocene potrebnosti stroškov v smislu določb 155. člena ZPP.
Kot izhaja iz predloženih spisov, je prvotožnica umrla 21.2.2003, torej med upravnim sporom. Smrt stranke med pravdo, ki ima pravdnega pooblaščenca (2. odstavek 16. člena ZUS), sicer res povzroči konec njene pravne sposobnosti, vendar pa pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2. ZDSS člen 31, 31/1-5, 32.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev - zahteva za vložitev brezplačne pravne pomoči za vložitev nedovoljene revizije
Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije v sporu, v katerem revizija ni dovoljena, ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (1. odstavek 18. člena ZKP). Zato ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. Predlagani dokazi morajo biti pravno relevantni (materialno ali procesno), obramba pa mora pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - ugriz psa Rotweilerja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Odločilno dejstvo v obravnavani zadevi je, da tožnik kot imetnik domače živali ni poskrbel za varstvo, ki bi bilo konkretnim okoliščinam primerno in ustrezno, saj je psa zaupal materi, ki tej nalogi ni bila kos. Ugotovljeno dejstvo, da je šlo za psa pasme Rotweiler, ki ga tudi po napadu ni bilo mogoče ukrotiti, je terjalo od imetnika živali ustrezno strogo stopnjo skrbnosti. Ta stopnja skrbnosti pa je taka, da bi moral v skladu z njo v času svoje odsotnosti poskrbeti, da bo žival pod nadzorom osebe, ki bo ravnala skrbno, predvsem pa bo psa zmogla obvladati. Ker tej (sicer strogi) zahtevi toženec ni zadostil, za nastalo škodo odgovarja po drugem odstavku 158. člena OZ.
V obravnavanem primeru tožnica uveljavlja dva zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato se njuna vrednost ne sešteva (kot je napačno navedeno v reviziji), temveč se presoja ločeno.
lokacijsko dovoljenje - skladnost z določbami PUP-a - odmik od parcelne meje - soglasje mejašev
PUP določa pogoje glede odmika od parcelnih meja. Ker tožnikov objekt ne zadosti pogojem glede odmika iz 20. člena PUP, do sporazuma s sosedi v zvezi z odmikom objekta glede na mejo pa ni prišlo, je bila tožnikova zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.
enotno dovoljenje za gradnjo - dostop do parcele - služnost hoje in vožnje
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru, glede na ugotovljeno služnost hoje in vožnje, dostop do parcele tožeče stranke ni sporen in zato glede tega vprašanja ni ovir za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.