Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Dolžnost pritožbenega sodišča je, da se opredeli do pritožbenih navedb, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene. K temu ga zavezuje določba 1. odstavka 395. člena ZKP, pri tem pa ni vedno nujno, da se do navedb stranke opredeli izrecno, temveč zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vlagatelj z navedbami izpodbija pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, uveljavlja razlog, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZDen člen 4. ZUS člen 59, 73.ZPIZ člen 247, 247/1.
vračanje premoženja podržavljenega na podlagi pravne podlage, ki jo določa ZPIZ - splošna in specialna zakonska ureditev - uporaba določb ZDen ali določb ZPIZ
Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah je bila osnova za vknjižbo že državne lastnine v zemljiško knjigo in ne osnova za podržavljenje sporne nepremičnine.
Ne gre za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sporni peskokop ne predstavlja enostavnega objekta po 1.9 točki 2. člena ZGO-1. Pritožbeno sodišče je na podlagi izmer, ki so navedene v izreku prvostopne upravne odločbe, presodilo, da sporni peskokop predstavlja objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna (1.4 točka 2. člena ZGO-1).
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
Navedba v pravnem stavku, da je bila zaradi telesne poškodbe "začasno" prizadeta zunanjost oškodovanke (čeprav pri navedenem zakonskem znaku začasnost ni posebej določena), ne pomeni, da to kaznivo dejanje sploh ni podano. Za presojo, ali so podani vsi zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, v tem primeru lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, je namreč odločilnega pomena, ali izrek vsebuje navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, s katerimi so opredeljeni zakonski znaki.
ZKP člen 16, 18, 18/1, 329, 329/4, 371, 371/2.URS člen 22, 29, 29/3. EKČP člen 6.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - načelo proste presoje dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe
V ZKP je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov (člen 18/1) ne le glede pomena, ampak tudi glede njihove verodostojnosti. Vnaprejšnja ocena, da priča ne bo govorila resnice, je ustvarila za obtoženca slabši položaj kot če bi sodišče na primer ugotovilo, da jih iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati (smrt, nedosegljivost ipd.). Ni mogoče govoriti o poštenem postopku (fair trial), če sodišče na predlog obrambe ne izvede razbremenilnega dokaza, ki bi ga bilo mogoče izvesti in bi predstavljal nasprotni dokaz obremenilnemu.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09050
ZZZDR člen 59.ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze, toda tožnici je mati podarila velik del kupnine za nepremičnino in pomagala tudi prigradnji in nakupu materiala, zato sta sodišči pravilno ugotovili tožnikov delež le pri nakupu 1/4 parcele (ki jo je tožnica plačala s skupnim denarjem) in pri gradnji do prve plošče. Tožnica in toženec sta bila tedaj poročena, zato posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna. Zavrnitev stvarnopravnega zahtevka toženca je bila ob majhnem deležu toženca in pomanjkljivi tožbi le proti tožnici pravilno zavrnjena, obligacijski zahtevek toženca v denarju pa je bil skrbno izračunan.
upravni spor - nepopolna tožba - zahteva za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - stranke in njihovi zakoniti zastopniki
Prvostopno sodišče je postopalo pravilno, ko je od tožeče stranke, v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS, zahtevalo dopolnitev tožbe, predložitev dokazila o tem, da je XX res zakoniti zastopnik tožeče stranke. Ker tožeča stranka zahtevanega dokazila ni poslala, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, da je njeno tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS, v povezavi z 79., 80. in 81. členom ZPP, kot nepopolno zavrglo.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje identitete prosilca
Pri ugotavljanju identitete prosilca za azil je treba smiselno upoštevati veljavno zakonodajo RS, kar pomeni, da je treba upoštevati, kako se identiteta posameznika dokazuje v RS. Na podlagi veljavne zakonodaje je mogoče identiteto dokazati le na podlagi uradnega dokumenta s sliko, to pa so v RS potni list, osebna izkaznica in vozniško dovoljenje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17840
ZAzil člen 1, 1/3, 35, 35/2, 36. ZUS člen 25, 27/1-1, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
odločanje o humanitarnem azilu - zavrnitev prošnje za azil - zaslišanje tožnice v upravnem postopku - odločanje tožene stranke v skrajšanem postopku - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba tožbe
Ker je tožena stranka v upravnem postopku zaslišala tožnico, je torej začela redni azilni postopek po določbah ZAzil in tudi presojala, glede na ugotovljeno dejansko stanje, ali so podani pogoji za priznanje azila iz humanitarnih razlogov po 3. odstavku 1. člena ZAzil, glede na zatrjevane bolezni tožečih strank. Zato tožena stranka ni smela v skrajšanem azilnem postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil zavrniti prošnje tožečih strank (stare mame in dveh mladoletnih vnukinj) za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljene.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ugotovljeno dejansko stanje je skupek odločilnih dejstev, glede katerih je sodišče v sodni odločbi ugotovilo (sklenilo), da obstajajo; samo dejstva, ki izhajajo iz sodbe, so lahko podlaga za preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja na drugi stopnji bo nujno neposredna, ko je tudi sodišče prve stopnje dokaze izvajalo neposredno; v takšnem primeru je lahko opravljena le na obravnavi pritožbenega sodišča. Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje pa je lahko tudi posredna in sicer v primeru, ko je že sodišče prve stopnje posredno sprejemalo dokaze (npr. z branjem izpovedb prič, branjem listin itd.) ali pa tedaj, ko je iz znanih, ugotovljenih dejstev sklepalo na obstoj odločilnih dejstev. V takšnem primeru lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17863
ZAzil člen 35, 35/2-2, 39, 39/1, 39/3. ZUS člen 25, 25/3-3, 61.ZUP člen 9, 9/3.
azil - skrajšani postopek - seznanitev stranke z ugotovitvami postopka - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije
Upravni organ mora o ugotovitvah v upravnem postopku, če ni odločal samo na podlagi navedb v prošnji, seznaniti stranko v postopku. Ta procesna kršitev se ne more sanirati z opravo glavne obravnave pred sodiščem. Zato ni pogojev za spor polne jurisdikcije.
ZAzil člen 29, 29/3, 34, 35, 35/1, 35/2-1, 36, 36/1, 36/2.ZUP člen 144. ZUS člen 72, 72/4, 72/5, 73.
očitno neutemeljena prošnja - zavajanje in zloraba postopka - lažna istovetnost in lažna predstavitev razlogov za prošnjo za azil
Če je iz prošnje za azil razvidno, da je očitno neutemeljena, ker prosilec zavaja in zlorablja postopek, kar je podano tudi tedaj, ko se prosilec lažno predstavi in tudi, če lažno predstavi razloge za azil, se taka prošnja kot očitno neutemeljena zavrne v pospešenem postopku. V tem primeru se je prosilec predstavil z lažnim imenom in je lažno zatrjeval, da je iz izvorne države pobegnil pred preganjanjem, iz uradnih podatkov pa je razvidno, da je v Slovenijo prišel legalno na športne priprave.
očitno neutemeljena prošnja - zavajanje oziroma zloraba postopka - lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec sklicuje - vložitve prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz Slovenije
Prošnja za azil se zavrne kot očitno neutemeljena v pospešenem postopku, če je iz nje razvidno, da prosilec zavaja oziroma zlorablja postopek, kar je podano s tem, da lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje in tudi da vloži prošnjo z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. V tem primeru je to podano s tem, da je prosilec navedel, da je v Slovenijo prišel zaradi preganjanja v izvorni državi, iz uradnih policijskih podatkov pa je razvidno, da je v Slovenijo prišel legalno dne 14.10.2005 na priprave z mlado gambijsko nogometno reprezentanco; namero za vložitev prošnje za azil pa je vložil šele 2.11.2005, ko je v centru za tujce čakal na odstranitev iz Slovenije.
azil - omejitev gibanja - nedovoljena pritožba - pravni interes
Odločbe oz. sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti, morebitna ugotovitev, da je bila nezakonita, pa tožnikovega pravnega položaja ne bi izboljšala.
azil - ponovna prošnja - očitno neutemeljena ponovna prošnja - zavajanje in zloraba postopka - prošnja, vložena z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije
Prošnja za azil se v pospešenem postopku zavrne kot očitno neutemeljena, če je iz nje razvidno, da je prosilec zavajal oziroma zlorabljal azilni postopek, ker je prošnjo vložil z namenom, da odloži odstranitev iz Slovenije. V tem primeru je to razvidno iz tega, ker je prosilec vložil drugo prošnjo za azil ob v glavnem nespremenjenih pogojih zanj, po tem, ko je v centru za tujce čakal na odstranitev iz Slovenije, ki mu je bila odrejena s prvo odločbo o zavrnitvi prve stopnje za azil.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - vodstvo glavne obravnave - dokazni predlog - dolžnost odločitve o dokaznih predlogih strank - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje mora o vsakem dokaznem predlogu odločiti in svojo odločitev vpisati v zapisnik o glavni obravnavi ter v sodbi navesti razloge, iz katerih dokaznemu predlogu ni ugodilo. Ker sodišče prve stopnje o dokaznem predlogu obrambe, da se postavi izvedenec medicinske stroke, ni odločilo in take tihe zavrnitve dokaznega predloga v svoji sodbi tudi ni obrazložilo, je kršilo določbe 3. in 5. odstavka 299. člena ter 7. odstavka 364. člena ZKP.