KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23178
KZ člen 1, 126, 126/5-1, 126/5-2, 244, 244/2.ZKP člen 372, 372-1.URS člen 28. ZPPSL(1989) člen 60, 92.
kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe pojem opravljanja gospodarske dejavnosti - oddajanje poslovnih prostorov stečajnega dolžnika v najem - stečajni upravitelj - stopnja krivde - direkten naklep
V zakonskem obsegu lahko stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v skladu z namenom in potrebami stečajnega postopka (oziroma pod posebnimi pogoji, ki jih določa ZPPSL) opravlja gospodarsko dejavnost v smislu 5. odstavka 126. člena KZ. Zato stališču zagovornika, da oddajanja poslovnih zmogljivosti stečajnega dolžnika v najem ni mogoče šteti za gospodarsko dejavnost, ker je do tega prišlo v okviru stečajnega postopka, katerega namen ni pridobivanje dobička, ni mogoče pritrditi.
oderuška pogodba - elementi oderuštva - trditveno breme
Oderuštvo je podano, če sta hkrati podana dva elementa dejanskega stanu, to je stvarna (objektivna) in osebna (subjektivna). Stvarna predpostavka je očitno nesorazmerje dajatev (ali storitev) obeh pogodbenikov, osebna predpostavka je izkoriščanje sopogodbenikovega težkega položaja. Zadošča, da je poleg stvarne predpostavke podan eden od znakov osebnega dejanskega stanu: bodisi stiska, bodisi težko gmotno stanje drugega, bodisi nezadostna izkušenost in tako naprej.
Oderuh izkoristi težak položaj oškodovane stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih prestacij (dajatev ali storitev), vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal in tistim, kar se je zavezala oškodovana stranka.
Oškodovana stranka zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov dejanskega stanu in o tem, da je oderuh zanju vedel. Če obstajajo kakšne posebne okoliščine, ki bi navzlic tako zatrjevanim dejstvom pogodbi utegnile jemati značaj oderuške pogodbe, jih mora zatrjevati domnevni oderuh.
revidiranje - upravni spor o zakonitosti odločbe - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - neizvršitev izrečenega ukrepa
Postopek sodnega varstva po ZRev-1 ni spor polne jurisdikcije, saj vrhovno sodišče v upravnem sporu presoja samo zakonitost odločbe inštituta, ne odloča pa meritorno o stvari sami, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi. V upravnem sporu o zakonitosti vrhovno sodišče preizkusi odločbo inštituta glede pravilnosti uporabe procesnega in materialnega prava ter glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, vendar le v tistem obsegu, kot je bilo dejansko stanje že ugotovljeno v postopku odločanja inštituta, s tem da izpodbijano odločbo preizkusi le v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi. Po uradni dolžnosti pazi le na bistvene postopkovne kršitve iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
Odločba o začetku postopka pred inštitutom je bila po svoji vsebini procesna odločitev, s katero se je začel postopek odvzema dovoljenja. Zato je bilo o prenehanju (preklicu) pravice tožeče stranke do opravljanja nalog pooblaščenega ocenjevalca odločeno z izpodbijano odločbo. Zoper to odločbo je bil možen upravni spor kot posebno pravno sredstvo, s katerim se zagotavlja temeljni namen instančnosti, ki je v tem, da je tožba v upravnem sporu glede obsega izpodbijanja enako učinkovito pravno sredstvo, kot bi bila pritožba v upravnem postopku. Torej je lahko tožeča stranka v tožbi uveljavljala vse razloge, ki bi jih lahko uveljavljala tudi v pritožbi proti upravni odločbi; tako tudi razlog, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno.
Pred inštitut v postopku izreka ukrepa odvzema dovoljenja ni mogoče postaviti formalnih zahtev (na primer po ugotavljanju odgovornosti oziroma krivde), ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Vendar pa je inštitutu mogoče postaviti zahtevo, da v konkretnem primeru obrazloži, ali je bilo zaupanje v delo pooblaščenih ocenjevalcev oziroma varstvo uporabnikov podatkov mogoče doseči le z odvzemom dovoljenja, ki je kot ukrep nadzora predviden samo za hujše kršitve nalog pooblaščenega ocenjevalca oziroma pravil ocenjevanja vrednosti podjetij oziroma bank (pri čemer je skrb za stabilnost poslovanja bank, za njihovo dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njihove posle, bistveno večja kot pri podjetjih) ali pa morda tudi z neizvršitvijo odvzema dovoljenja, s pogojnim odvzemom dovoljenja. ZRev-1 (v prvem odstavku 68. člena) določa le, da lahko inštitut z odločbo o odvzemu dovoljenja izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin; ne določa pa (posebnih) pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se ta (milejši) ukrep nadzora, ki ima naravo opozorila, lahko izreče.
pokojnina - zavarovalna doba v tujini - seštevanje zavarovalnih dob
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v 22. členu ureja seštevanje zavarovalnih dob. V prvem odstavku tega člena je določba, da če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih prepisih obeh držav pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V koliki meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil (zato pri odločanju o sporni pravici ni uporaben prepis hrvaškega nosilca). V četrtem odstavku tega člena pa je določba, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - pogoji za preoblikovanje PZ za določen čas
Stranki sta sklenili zadnjo PZ za določen čas v trajanju od 6.6.2003 do 5.9.2003. Pogoje za preoblikovanje in za zakonitost odpovedi delovnega razmerja je torej presojati po ZDR iz leta 2002, ne pa po prejšnjih delovnopravnih predpisih.
presežni delavci - sodelovanje sindikata in sveta delavcev pri sprejemu programa
Poslovodni organ tožene stranke je zagotovil sodelovanje tudi sveta delavcev in se je do njegovega mnenja, predlogov in stališč opredelil pred sprejemom programa za razrešitev presežnih delavcev.
Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
nadomestilo za čas brezposelnosti - občasne denarne terjatve - zamudne obresti
Šele s pravnomočno odločbo sodišča je bila določena obveznost tožene stranke in določen rok za njeno izpolnitev. Tožena stranka je svojo obveznost izpolnila v roku in pred vložitvijo tožbe za plačilo (tudi) zamudnih obresti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogi - rok za odpoved - ponudba zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Tridesetdnevni rok v primeru odpovedi iz poslovnega razloga začne teči šele, ko delodajalec ob obstoju razloga za odpoved tudi preveri možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji. Z vidika potreb po delavčevem delu so pravno pomembne opredelitve delavčevega dela v pogodbi o zaposlitvi. Dejstvo, da tožena stranka tožnikovega dela ni imela navedenega v aktu o sistemizaciji delovnih mest, oziroma da takšnega akta sploh ni imela, zato ni bila neposredna ovira za podajo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Revizijo je vložila delavka tožene stranke, ki ima sicer opravljen pravniški državni izpit in jo je za vložitev revizije pooblastil generalni direktor, torej zakoniti zastopnik Zavoda. Vendar to ne spremeni dejstva, da revizije ni vložila oseba, ki jo po ZPP edina lahko vloži.
dodatek za pomoč in postrežbo - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dopuščena revizija
Ker tožnik v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni navedel konkretnih odločitev vrhovnega ali višjega sodišča, s katerimi bi dokazal pavšalne trditve, da opredelitev vseh življenjskih potreb v tej zadevi odstopa od pravnih standardov, oblikovanih v sodni praksi, pritožba ni utemeljena.
pokojninsko zavarovanje - pogoji za pridobitev pokojnine - vojni veterani
ZVV ni določil oziroma priznaval nobenih dodatnih pravic glede pogojev upokojevanja za vojne veterane. Določil je samo čas, ki se jim všteva v pokojninsko dobo, ni pa jim določal bolj ugodnih pogojev za pridobitev pravic do starostne pokojnine, kot jim jih določa ZPIZ. Zato, ker ZVV ne določa posebnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne more biti predmet ureditve po določbah 404. člena ZPIZ-1.
I. Sodišče je v delovnem sporu vezano na pravnomočno sodbo v socialnem sporu o zavrnitvi zahtevka za priznanje nezmožnosti za delo zaradi bolezni, kolikor gre v delovnem sporu za identične razloge za izostanek delavca z dela. II. Sodišče ni storilo bistvene kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ko je sklenilo, da izvedeniškega mnenja, pribavljenega v socialnem sporu, v delovnem sporu ne bo upoštevalo in je odločitev oprlo zgolj na v delovnem sporu izvedene dokaze.
Ob ugotovitvi, da je tožnica že ob sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na zahtevo predstavnice tožene stranke podpisala prazen list papirja, na katerem je bilo kasneje mogoče prirediti besedilo izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, je prišlo sodišče do utemeljenega zaključka, da tožnica izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja dejansko ni podala.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Zaključek sodišča ni niti v skladu z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka niti z ugotovitvami disciplinske komisije (ki tudi nista povsem enotna). Take disciplinske kršitve, kot jo ugotavlja sodišče, tožena stranka tožnici ni očitala in zato ne more biti predmet obravnave v tem postopku.
ZRev-1 člen 18, 33, 52, 56, 73, 77, 77/2, 78, 78/2, 78/4, 81, 82, 83, 84, 107, 111. ZGD člen 61, 61/8. ZUS člen 25, 25/1, 25/3, 59.URS člen 22, 23, 25.ZUP člen 213.
opomin - revidiranje - spor o zakonitosti odločb - sankcije zaradi kršitve pravil o revidiranju - strokovna pravila
Zakonodajalec se je glede na naravo pravil o revidiranju lahko odločil za ureditev, ko se kaznovalna norma sklicuje na določno opredeljena strokovna pravila (v tem primeru SRS in MSR), iz katerih je razvidno, kako je treba ravnati - gre namreč za pravila, ki so rezultat strokovnih dognanj. Potem, ko je ugotovila, da je tožnik sicer kršil pravila revidiranja, da pa te kršitve niso toliko vplivale na poročilo o revidiranju, da bi bilo to pomanjkljivo oziroma zavajajoče, zaradi česar bi bilo tožniku treba dovoljenje (pogojno) odvzeti, je tožena stranka lahko izrekla opomin. Pred upravni organ v postopku izreka opomina tudi ni mogoče postaviti formalnih zahtev, ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Tako kot (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov: na njihovi podlagi bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zato nujno zadržan.
Ker je tožnik uveljavljal dve različni terjatvi iz dveh različnih naslovov, ki bi ju lahko uveljavljal tudi v dveh samostojnih tožbah, je potrebno vrednost spornega predmeta in pogoje za dovoljenost revizije presojati glede na vrednost posamezne terjatve oziroma posameznega zahtevka.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna pravica. Pritožba ni dovoljena, če je tako v zakonu izrečno določeno. V ZPP in ZDSS-1 ni nikjer določeno, da v obravnavanem primeru pritožba ni dovoljena, tožena stranka pa z pritožbo tudi izkazuje pravni interes.
V tej zadevi je treba odgovoriti na vprašanje, ali ugotovljena kršitev ustreza tistemu, kar zakon razume z besedilom: "ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga." Zakonsko besedilo sledi Direktivi Sveta 93/22 EEC, ki se nanaša na investicijske družbe in govori o "resnem in sistematičnem kršenju določb".