Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 132.
plačilo stroškov zdravljenja v tujini
V obravnavani zadevi gre za materialno pravno vprašanje, ali je bilo treba pri sojenju uporabiti določbo prvega ali drugega odstavka 132. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem je odločilnega pomena, ali je bila v spornem obdobju sklenjena bilateralna pogodba med Švico in Slovenijo ali ne. Taka pogodba ni bila sklenjena, kar mora biti sodišču znano, to pa pomeni samo možno uporabo drugega odstavka 132. člena pravil. Sodišče bi zato moralo ugotoviti, kje se prične nujno zdravljenje, saj mora do takrat tožnik sam nositi stroške tudi morebitnih zdravniških storitev, če niso v zvezi z nujnim zdravljenjem glede na to, da se je brez ustreznega predhodnega postopka pri toženi stranki koristil nekatere zdravstvene storitve v tujini. Ugotoviti pa bi tudi moralo, kaj pomeni "ustrezen delež povprečne cene teh storitev v Sloveniji", saj je glede na pravila, tožena stranka dolžna v primerih nujne zdravstvene storitve pokriti samo takšen del stroškov zdravljenja v tujini. Pri tem se bi moralo ravnati po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu strank, saj bi glede na to, da je tožnik predložil račune za svoje zdravljenje, morala v skladu z določbami ZPP, višino povprečne cene zdravstvenih storitev zatrjevati in dokazovati tožena stranka.
Ker že zakon določa prenehanje delovnega razmerja s prvim dnem neupravičene odsotnosti, datum dokončnosti odločitve delodajalca v tem primeru na prenehanje delovnega razmerja dejansko ne vpliva. Če delodajalec ne odloči o ugovoru, oziroma je njegova odločitev nezakonita, v skladu s 3. odstavkom 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS/94 - Ur.l. RS, št. 19/94 in 20/98) sodišče samo odloči o zakonitosti prvostopne odločitve delodajalca. Pravnomočna odločba sodišča, s katero je zavrnjen zahtevek za razveljavitev delodajalčeve prvostopne odločitve, nadomesti delodajalčevo dokončno odločbo. V primeru odločanja o prenehanju delovnega razmerja po 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR (1990) to pomeni, da je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela.
pogodba v korist tretjega - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti
Ne glede na oceno, da predstavlja prodajna pogodba z dne 16.10.1998 tudi pogodbo v korist tretjega, torej T. (prvi odstavek 149. člena ZOR), je odločilna predvsem uporaba določbe 305. člena ZOR o tem, komu se izpolnjuje obveznost. Po določbi drugega odstavka navedene zakonske določbe je izpolnitev veljavna tudi tedaj, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril, ali če jo je izkoristil. V tem primeru je toženec izpolnil predstavniku podjetja L., ne pa tretjemu, navedenemu v pogodbi z dne 16.10.1998. Ta izpolnitev bi bila v okviru določbe drugega odstavka 305. člena ZOR torej veljavna le tedaj, če bi jo upnik, torej pravni prednik tožeče stranke ali T. kot tretji, odobril ali jo kasneje izkoristil.
ZOR člen 132, 132/3, 376, 479, 479-3, 488, 488/1.ZPP člen 2, 2/1, 183, 184, 184/2, 190, 190/1.
sprememba tožbe - odškodninski zahtevek - odgovornost za stvarne napake - zastaranje odškodninskega zahtevka - odtujitev stvari med pravdo - izrecno dogovorjena lastnost vozila - jamčevalni zahtevki - eventualna nasprotna tožba - odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Tožnik je s postavitvijo denarnega zahtevka poleg dveh dotedanjih jamčevalnih zahtevkov spremenil tožbo. Spremenil je že samo vsebino tožbenega zahtevka, pa tudi dejansko podlago. Njegov denarni zahtevek temelji na drugem življenjskem dogodku; na tožnikovi prodaji spornega tovornjaka v letu 1994, pri kateri naj bi zaradi stvarne napake dosegel nižjo kupnino. Ne gre torej za jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine v pogodbi iz leta 1991. Ker je tožbo spremenil sedem let po drugi prodaji, je njegova denarna terjatev zastarala. Pri oblikovanju drugega podrejenega jamčevalnega zahtevka je tožnik skladno s pravilom o vzajemnem vračanju prejetega v primeru razveze pogodbe upošteval tudi svojo obveznost. Ob toženkini obveznosti vrniti kupnino je zapisal svojo obveznost vrniti tovornjak in ponudil prevzem na svojem domu. Na tako uveljavljani tožbeni zahtevek je bilo sodišče vezano. Če bi ugodilo samo tistemu delu, ki zajema toženkino obveznost, bi odločilo drugače, kot zahteva tožnik in zato v nasprotju z načelom dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP.
določitev krajevne Pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje zakonite zastopnice strank na manjšem pristojnem sodišču
Okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnih upnikov zaposlena na Okrajnem sodišču A., pri katerem je tudi sicer majhno število zaposlenih, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi - predvsem pri dolžniku - vtis pristranskosti sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - spravljanje drugih čez mejo - sostorilstvo
Za sostorilca je mogoče šteti le osebo, ki je delovala v teku izvrševanja kaznivega dejanja. Oseba, ki pri kaznivem dejanju ni sodelovala v tem času, temveč pred njegovo izvršitvijo ali pa po vnaprejšnjem dogovoru po izvršitvi, zato ne more biti sostorilec
ZPP člen 5, 253, 253/1, 289, 289/2, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 78, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zaslišanje izvedenca - izvedenec - pisno mnenje in izvid izvedenca - možnost sodelovanja v postopku - pravica stranke do izjavljanja v dokaznem postopku z izvedencem
Raziskovalni postopek izvedenca je v bistvenem nadomestil dokazni postopek pred sodiščem. Izvedenec je opravil vrsto testov in drugih preiskovalnih postopkov, pri katerih stranke niso mogle sodelovati in zato tudi ne preverjati korektnosti izpeljave teh postopkov ter uporabe podatkov, ki so bili pridobljeni s temi postopki. Izvedensko mnenje predstavlja vrsto zaključkov, izpeljanih iz podatkov, ki so bili pridobljeni s psihodiagnostičnimi testi; te zaključke bi bilo mogoče preveriti le ob poznavanju konkretnih rezultatov testov in preiskav. Najmanj, do česar so stranke v takih položajih upravičene, je pravica do seznanitve z izvedenčevimi postopki ter z neposrednimi, konkretnimi, dejstvenimi izsledki teh postopkov.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17795
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/1-4, 73. PES člen 249, 249/3.
absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, pomembnih za odločbo
Če je tožena stranka svojo odločitev oprla na poročila, s katerimi prosilca pred izdajo odločbe ni seznanila in mu ni dala možnosti, da se o tem izjavi, je storila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zaradi katere je treba njeno odločbo vselej odpraviti. Ni podana zmotna uporaba materialnega prava, če je odločitev oprta na pravni standard, ki se je v azilnem pravu uporabil za pojem preganjanja, ki ga ZAzil ne definira. Neposredna uporaba Direktive Sveta EU št. 2004/83/EC pri sojenju ni zakonita, saj še ni potekel rok za njeno izvedbo v Sloveniji.
Ker ni jasno, za kakšen objekt gre, je glede na to, da je Ustavno sodišče pri presoji ZGO-1 odločilo, da se inšpekcijski postopki po ZUN končajo po ZGO-1 treba to ugotoviti v novem sojenju.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sprememba materialnega prava - odločba ustavnega sodišča - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za nadaljevanje inšpekcijskega postopka
Ker je zaradi spremenjenega materialnega prava (odločba Ustavnega sodišča RS) potrebno pri inšpekcijskem ukrepu preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, je potrebno ugotoviti popolno dejansko stanje.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno sodišča, da so na strani osumljenca podani tehtni razlogi za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti tudi v skrajšanem postopku, torej razlogi, ki dopuščajo ta izjemni skrajni poseg v osumljenčevo svobodo, pomeni uveljavljanje razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17735
ZAzil člen 7, 8, 9, 29, 29/3, 35, 35/2-1, 36, 36/2, 36/5. ZUS člen 72, 72/4, 72/5, 73.
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - glavna obravnava
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da je v njej lažno predstavil razloge za zapustitev izvorne države in da je prošnjo za azil vložil zato, da bi odložil odstranitev iz Slovenije, tako prošnjo tožena stranka zavrne kot očitno neutemeljeno v tako imenovanem pospešenem postopku. Ni podana kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče ni odločalo po opravljeni glavni obravnavi, čeprav jo je tožnik v tožbi zahteval, saj nadaljnje pojasnjevanje razlogov za zapustitev izvorne države ne bi vplivala na odločitev v tem primeru, ko je prošnja zavrnjena zaradi neverodostojnosti izjav tožnika in zato, ker je vložena zaradi odločitve odstranitve iz Slovenije.
Če stranka vloži v isti zadevi novo vlogo, preden je pravnomočno odločeno o prvi vlogi, mora upravni organ novo vlogo zavreči. Če sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev sklepa na obstoj drugih dejstev in se sodba opira na ta dejstva, jo pritožbeno sodišče brez glavne obravnave spremeni in odloči o tožbi samo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedoločen in nejasen izrek upravne odločbe
Če se ukrep urbanističnega inšpektorja nanaša na dva objekta na različnih parcelah, mora biti v izreku navedeno, kateri objekt se nahaja na posamezni parceli, sicer je izrek nejasen.
ZKP člen 129, 372, 372-3, 376. Sodni red člen 159, 159/1, 230.URS člen 14, 22, 23.
pritožba - pravica državnega tožilca do odgovora na pritožbo - zastaranje kazenskega pregona - prednostno obravnavanje zadev - enako varstvo pravic - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja
Sodišče prve stopnje prekršilo določbo 376. člena ZKP, ko je pritožbo obsojenčevega zagovornika z vsemi spisi predložilo sodišču druge stopnje, ne da bi počakalo na iztek 8-dnevnega roka, v katerem bi lahko državni tožilec kot nasprotna stranka odgovoril na pritožbo. Zaradi takega ravnanja sodišča je bila prekršena pravica državnega tožilca izjaviti se o navedbah v pritožbi obdolženčevega zagovornika. Vendar pa se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na kršitev določb postopka na škodo nasprotne stranke in na tej podlagi zatrjevati, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ugotovljena neustavnost podzakonske določbe - exceptio illegalis
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani (samo) na Ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih), zato podzakonskih aktov niso dolžni uporabiti, če štejejo, da niso v skladu z Ustavo ali z zakonom (tkim. exceptio illegalis). Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo odločitev ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost sporne podzakonske določbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - pravna podlaga za odločitev - inšpekcijski postopek začet pred uveljavitvijo ZGO-1
Ker se je inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov in ker ne gre za enostaven objekt, je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Na podlagi ugotovitve, da investitor za gradnjo objekta v treh etažah ni imel ustreznega dovoljenja, je urbanistični inšpektor s tem, ko je odredil odstranitev objekta, pravilno uporabil navedeno določbo ZUN.
stroški kazenskega postopka - zavrnilna sodba - potrebni izdatki zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
S sklepom, s katerim je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 96. člena ZKP zagovorniku odmerilo nagrado in potrebne izdatke, pri tem pa kot potrebni izdatek ni upoštevalo zagovornikove odsotnosti iz pisarne v času potovanja ter kilometrine, kar je tudi obrazložilo, ni bila omejena pravica do svobodne izbire zagovornika.
premoženjska razmerja med zakonci - preživljanje zvezanega zakonca - tožba na določitev preživnine po razvezi zakonske zveze
Novela ZZZDR iz leta 2004 je v zakonu dodala to, kar je bilo že dolga leta ustaljeno stališče sodne prakse, torej da lahko in ob katerih pogojih lahko razvezani zakonec s posebno tožbo po razvezi zakonske zveze zahteva določitev preživnine zase.