vrnitev zadeve prvostopnemu organu v ponovno odločanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če organ druge stopnje ugotovi, da bo pomanjkljivosti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja lažje odpravil organ prve stopnje, vrne zadevo temu organu v ponovno odločanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba brez razlogov - odločba sodišča druge stopnje
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka (člen 364/1-11 ZKP), ker je vročilo strankam neobrazloženo sodbo.
Sodišče druge stopnje ni imelo nobene opore v določbi 4. odst. 370. člena ZKP, da je spis z dopisom vrnilo sodniku prve stopnje, da izdela obrazložitev sodbe in jo ponovno vroči strankam, ampak bi moralo odločiti o pritožbi na enega od načinov po 381. členu ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS00330
ZKP člen 427, 427-1. KZS člen 46/2-7.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - umor
Sodišče druge stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ko je stek dveh kaznivih dejanj umora in poskusa umora pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje po 4. in 7. točki 2. odst. 46. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZJ, saj je sprejelo za obsojenca ugodnejšo pravno opredelitev, saj je bil s tem spoznan za krivega le za eno kaznivo dejanje, storjenega v poskusu.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - pojem uporabe stanovanja
Shranjevanje stvari v stanovanju in prihajanju ponje ne pomeni uporabe stanovanja v smislu izvrševanja stanovanjske pravice, to je za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb (2. odst. 1. čl. ZSR).
Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi nepravilne odmere kazni.
ZZVZZ člen 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 110.ZUP člen 14, 66.
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja
Po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uveljavlja zavezanec pravice iz zdravstvenega zavarovanja v postopku, ki ga urejajo določbe V. poglavja. Presojo mnenja zdravniškega konzilija, ki je do 30.4.1992 opravljal naloge zdravniške komisije I. stopnje, opravi zdravniška komisija II. stopnje, ne pa zdravstveni zavod po svojem odboru za varstvo pravic.
Sodišče s tem, da je uporabilo ugotovljen prstni vtis obsojenčevega prsta kot dokaz za storitev kaznivega dejanja, ni zagrešilo kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP. Kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP glede na določbo 2. točke 427. člena ZKP ne morejo predstavljati razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
Zavrnitev tožbe, ker niso izpolnjeni razlogi za ničnost odločbe o odvzemu državljanstva z dne 11.1.1951 (Ministrstva za notranje zadeve FLRJ) po 267. členu.
Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka, ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 354/1.ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 173, 177, 177/3.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - obratovanje žičnice - delna oprostitev odgovornosti
1. Nepotrebno (in tudi neprimerno) navajanje konkretnih sodb nekega vrhovnega sodišča v podkrepitev lastne pravne presoje, je le nepotrebna ilustracija te pravne presoje, ne pa bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
2. Pri presoji delne oprostitve objektivno odgovornega upravljalca sedežnice zaradi krivdne malomarnosti uporabnika sedežnice (člen 177/3 ZOR) je pri uporabniku treba vzeti kot izhodišče običajno skrbnost, ki bi jo v taki situaciji pokazal povprečno skrben človek, pri upravljalcu pa upoštevati, da opravlja pridobitno dejavnost. Zato je presojo uporabnikovega krivdnega prispevka k škodnemu dogodku treba opraviti z vsebinsko primerljivo prilagoditvijo, kot je potrebna tedaj, ko si pri deljeni krivdni odgovornosti stojita nasproti presoja običajne skrbnosti (člen 18/1 ZOR) in presoja skrbnosti dobrega strokovnjaka (člen 18/2 ZOR).
ugovor dolžnika - uveljavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ni mogoče obravnavati okoliščin, ki so obstajale v času do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri je bila izdana odločba, ki je izvršilni naslov.
Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ni namenjen obveznostim, izraženim v tuji valuti. Obrestnih mer teh obresti ne določa noben predpis in je glede tega v našem redu pravna praznina, ki jo je treba izpolniti z analogijo in sicer z novelirano določbo 3. odst. 399. čl. ZOR (Ur.l. SFRJ 39/85).
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi kršitve obtoženčevih pravic v predhodnem postopku in preiskavi in tudi ne zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
Tudi predlog obsojenca, da se mu zaradi slabega zdravstvenega stanja kazen omili, ne more biti razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe, takšen predlog se lahko uveljavlja v postopku za izredno omilitev kazni.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-3, 3/4-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper narod in državo - razžalitev - amnestija
1. Pod organiziranjem, ki pomeni izvršitveno dejanje po 4. točki 3. člena ZKND, je treba razumeti vsako organizacijsko dejavnost, ki je bila usmerjena na formiranje oboroženih enot, ki so podrejene nekemu vodstvu.
2. Dejanja obtoženca, da je oškodovanko udaril, ker je izjavila, da je bil njen brat ustreljen na zahtevo obtoženca in da je pretepel še drugo oškodovanko in ji rekel, da bo spravil v kraj njenega očeta, ni moč kvalificirati kot kaznivi dejanji po zakonu o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, ampak po splošnih načelih kazenskega prava, torej le za kazniva dejanja zoper čast, ki pa so se preganjala na zasebno tožbo.
3. Ravnanje obsojenca, da je kot član Be-ga ovadil dve osebi, kar je bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena ZKND ni bilo izvzeto od amnestije po 3. točki ukaza o splošni amnestiji in pomilostitvi (Ur. l. DFJ, št. 56/45), dejanje, da je sodeloval pri aretaciji družine x.y., in pri nameravani aretaciji druge osebe naslednjega dne, kar je bilo opredeljeno po 3. točki 3. člena ZKND, pa je šteti med dejanja, ki so podobna tistim, ki so določena v 2. točki 2. člena ukaza o splošni amnestiji in pomilostitvi in torej tudi ni bilo izvzeto z amnestijo.
Samoupravni sporazum sklenjen po 145a členu zakona o podjetjih, ne ureja svobodne menjave dela. Zato je za spore v zvezi z izpolnjevanjem določb tega samoupravnega sporazuma pristojno redno sodišče.