odstranitev škodne nevarnosti - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Sodišči prve in druge stopnje nimata prav, ko menita, da bi bil tožnik upravičen do odškodnine za negmotno škodo le v primeru, če bi se prekomeren hrup odražal na tožnikovem zdravju, kar pa se v postopku ni ugotovilo. Pravico do zdravega življenjskega okolja so vsebovale že določbe prejšnje ustave, podrobneje pa jo opredeljuje 72. čl. sedanje Ustave Republike Slovenije. To pravico je treba šteti kot osebnostno pravico in ji nuditi pravno varstvo, ki ga določa naš pravni red za tovrstne pravice. Zakon o obligacijskih razmerjih vsebuje v 157. čl. preventivne ukrepe za prenehanje dejanj, s katerimi se kršijo pravice osebnosti. Kolikor je do posega v osebnostne pravice že prišlo, pa je treba zagotoviti prizadetemu možnost zahtevka za povračilo nastale škode. Po 1. odst. 200. čl. ZOR predstavljajo pravno priznano negmotno škodo tudi duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti, odvisno od stopnje bolečin in njihovega trajanja. Pojem duševnih bolečin je treba razlagati široko, tako da obsega vsako psihično neugodje. Za zaključek, da ima pravico do odškodnine le tisti, ki ima zaradi posegov v osebnostne pravice posledice na zdravju, v zakonu ni podlage.
Zavrnitev tožbe, ker niso izpolnjeni razlogi za ničnost odločbe o odvzemu državljanstva z dne 11.1.1951 (Ministrstva za notranje zadeve FLRJ) po 267. členu.
Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka, ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 354/1.ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 173, 177, 177/3.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - obratovanje žičnice - delna oprostitev odgovornosti
1. Nepotrebno (in tudi neprimerno) navajanje konkretnih sodb nekega vrhovnega sodišča v podkrepitev lastne pravne presoje, je le nepotrebna ilustracija te pravne presoje, ne pa bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
2. Pri presoji delne oprostitve objektivno odgovornega upravljalca sedežnice zaradi krivdne malomarnosti uporabnika sedežnice (člen 177/3 ZOR) je pri uporabniku treba vzeti kot izhodišče običajno skrbnost, ki bi jo v taki situaciji pokazal povprečno skrben človek, pri upravljalcu pa upoštevati, da opravlja pridobitno dejavnost. Zato je presojo uporabnikovega krivdnega prispevka k škodnemu dogodku treba opraviti z vsebinsko primerljivo prilagoditvijo, kot je potrebna tedaj, ko si pri deljeni krivdni odgovornosti stojita nasproti presoja običajne skrbnosti (člen 18/1 ZOR) in presoja skrbnosti dobrega strokovnjaka (člen 18/2 ZOR).
ugovor dolžnika - uveljavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ni mogoče obravnavati okoliščin, ki so obstajale v času do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri je bila izdana odločba, ki je izvršilni naslov.
Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ni namenjen obveznostim, izraženim v tuji valuti. Obrestnih mer teh obresti ne določa noben predpis in je glede tega v našem redu pravna praznina, ki jo je treba izpolniti z analogijo in sicer z novelirano določbo 3. odst. 399. čl. ZOR (Ur.l. SFRJ 39/85).
ZZVZZ člen 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 110.ZUP člen 14, 66.
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja
Po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uveljavlja zavezanec pravice iz zdravstvenega zavarovanja v postopku, ki ga urejajo določbe V. poglavja. Presojo mnenja zdravniškega konzilija, ki je do 30.4.1992 opravljal naloge zdravniške komisije I. stopnje, opravi zdravniška komisija II. stopnje, ne pa zdravstveni zavod po svojem odboru za varstvo pravic.
Sodišče s tem, da je uporabilo ugotovljen prstni vtis obsojenčevega prsta kot dokaz za storitev kaznivega dejanja, ni zagrešilo kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP. Kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP glede na določbo 2. točke 427. člena ZKP ne morejo predstavljati razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - pojem uporabe stanovanja
Shranjevanje stvari v stanovanju in prihajanju ponje ne pomeni uporabe stanovanja v smislu izvrševanja stanovanjske pravice, to je za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb (2. odst. 1. čl. ZSR).
Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi nepravilne odmere kazni.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba brez razlogov - odločba sodišča druge stopnje
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka (člen 364/1-11 ZKP), ker je vročilo strankam neobrazloženo sodbo.
Sodišče druge stopnje ni imelo nobene opore v določbi 4. odst. 370. člena ZKP, da je spis z dopisom vrnilo sodniku prve stopnje, da izdela obrazložitev sodbe in jo ponovno vroči strankam, ampak bi moralo odločiti o pritožbi na enega od načinov po 381. členu ZKP.
vrnitev zadeve prvostopnemu organu v ponovno odločanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če organ druge stopnje ugotovi, da bo pomanjkljivosti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja lažje odpravil organ prve stopnje, vrne zadevo temu organu v ponovno odločanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS00330
ZKP člen 427, 427-1. KZS člen 46/2-7.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - umor
Sodišče druge stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ko je stek dveh kaznivih dejanj umora in poskusa umora pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje po 4. in 7. točki 2. odst. 46. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZJ, saj je sprejelo za obsojenca ugodnejšo pravno opredelitev, saj je bil s tem spoznan za krivega le za eno kaznivo dejanje, storjenega v poskusu.
Državljanu SFRJ, (ki je postal tujec) se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tujca, če je najmanj tri leta neprekinjeno prebival na območju RS, preden so zanj začele veljati določbe tega zakona.
stečaj - poplačilo upnikov - razdelitev - pogoji za začetek razdelitve - zavarovanje izplačila prerekanih terjatev - zahteva za varstvo zakonitosti
1) "Precejšen del premoženja" ni več kot polovica. Kdaj je vnovčen precejšen del premoženja kot pogoj za začetek razdelitve je odvisno od vsakega primera posebej.
2) Za zavarovanje izplačil prerekanih terjatev je treba pri glavni delitvi rezervirati sorazmeren del sredstev samo za tiste upnike, ki so svojo terjatev pravočasno prijavili in nato tudi pravočasno vložili tožbo za njeno ugotovitev.
3) Upnik se rezervaciji sredstev za zavarovanje plačila terjatve lahko odpove.