izdaja vozniškega dovoljenja - krajevno pristojen organ po samostojnosti Slovenije
Na podlagi vozniškega izpita, opravljenega na Hrvatskem po samostojnosti Slovenije, v Sloveniji ni mogoče pridobiti vozniškega dovoljenja. Vozniški izpit mora kandidat za voznika opraviti v Sloveniji pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče najmanj 6 mesecev.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Pri dokazovanju lastninske pravice na posekanih deblih, rešitev (ureditev) sporne meje ni predhodno vprašanje. Tožba na plačilo vrednosti posekanega lesa namreč istočasno uveljavlja tudi lastninsko pravico na zemljišču, kjer so drevesa rasla.
Svojo nenaklonjenost proti dediču lahko zapustnik izrazi že s tem, da mu ne omogoči uveljaviti pravice ne kot zakoniti in tudi ne kot oporočni dedič, pač pa ga postavi v položaj nujnega dediča. Težo vzrokov razdedinjenja torej ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika proti dediču, pač pa morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da tudi zakon, kot v tem primeru izraz širše družbene morale, ne varuje več položaja nujnega dediča. Zato je treba v zakonu naštete vzroke razdedinjenja (42. člen ZD) razlagati ustrezno ozko oziroma strogo. Oporočitelj zato lahko razdedini nujnega dediča, če se ta s kršitvijo kakšne moralne dolžnosti huje pregreši nad njim (iz 1. točke 1. odstavka 42. člena ZD), kar v opisanem okviru pomeni, da ne zadošča za razdedinjenje kakršnakoli že kršitev moralne dolžnosti, pač pa mora biti ta težja, ne samo po merilih, ki vladajo v razmerju med oporočiteljem in nujnim dedičem, pač pa hujša tudi po merilih širše družbene morale.
1. Duševne bolečine zaradi spremenjenega zunanjega videza morajo biti po eni strani objektivno pogojene z ugotovitvijo, da takšen spremenjen zunanji videz obstaja, po drugi strani pa mora spremenjeni videz vzbujati nelagodje, ki povzroča duševne bolečine.
2. Tožnica je po poklicu prodajalka in torej opravlja delo s specifičnim načinom gibanja in komuniciranja, zato je bilo ob ugotovljenih težavah premalo upoštevano, da mora, če hoče opraviti enak obseg dela kot pred nesrečnim dogodkom v delo vlagati več napora ter da ima težave tudi pri dejavnostih v vsakdanjem življenju.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da ima enota Temeljnega sodišča pri kateri teče postopek, svoj sedež na območju občine, torej ene od toženih strank, sama po sebi še ne vzbuja dvoma o nepristranosti sojenja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine
Višina preživnine za ml. otroka je določena glede na premoženjske zmožnosti staršev in potrebe otroka. Eden od staršev, ki ima bistveno boljši materialni položaj mora kriti pretežni del otrokovih izdatkov upoštevaje tudi tiste, ki nujne in najpotrebnejše presegajo.
Sprememba glede vrste rabe, evidentirana v zemljiškem katastru, je uradna evidenca o dejanski rabi zemljišča; dejanska sprememba, če je do nje prišlo z nezakonitim dejanjem, s tem ni legalizirana.
Na zemljišču, ki se po odlokih občine šteje za kmetijsko zemljišče, gradnja ni dovoljena. Tako je urbanistični inšpektor pravilno odločil na podlagi 73. člena ZUN.
ZRS člen 93, 93/2. Pravilnik o stalnih sodnih tolmačih člen 3.ZUP člen 8, 243, 209, 209/2.
imenovanje stalnega sodnega tolmača
Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe zakona o splošnem upravnem postopku glede zaslišanja tožnice, posebnega ugotovitvenega postopka in obrazložitve izpodbijane odločbe.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija
Okoliščina, da zoper tožnika teče kazenski postopek zaradi treh kaznivih dejanj žaljivih obdolžitev sodnic krajevno pristojnega sodišča, ki so sodile v njegovih zadevah (na podlagi sklepa o delegaciji ga vodi drugo sodišče), predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP.
Občasna uporaba stanovanja zaradi prezračevanja, čiščenja ali preživljanja stanovalcev v njem ne pomeni uporabe stanovanja zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina
Pri odločanju o višini preživnine za razvezanega zakonca je treba obseg (delno ali v celoti) nepokritih preživninskih potreb razvezanega zakonca ugotavljati in presojati z upoštevanjem ravni zadovoljevanja življenjskih potreb v času obstoja zakonske in življenjske skupnosti in ta obseg potreb upoštevati, če to omogočajo preživninske možnosti preživninskega zavezanca.
V primeru dalj časa trajajoče pravde o preživnini je treba s sodbo odločiti o višini preživnine, tako da je ta za ves čas od nastanka pravice do preživnine pa do sodbe prilagojena morebitnemu postopnemu spreminjanju odločilnih okoliščin - tako tistih, ki jih ima v mislih člen 132/5 ZZZDR, kakor tudi tistih iz člena 132/1 ZZZDR, t.j. rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Zato sodišče druge stopnje zmotno uporabi materialno pravo, če razveljavi obsodilni del preživninske sodbe, potrdi pa njen zavrnilni del.
Pravdni stranki imata v premoženjskopravnih sporih iz člena 382/2 ZPP z nedenarnim zahtevkom in iz člena 382/3 ZPP, revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo le takrat, kadar je tožnik z ustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta zagotovil pravico do revizije. Toženec ima v pravdi pravico opozoriti tako na neustrezno oceno vrednosti spornega predmeta v tožbi, kakor tudi na to, da vrednosti spornega predmeta tožnik sploh ni označil (s čimer izzove ukrepanje sodišča zaradi nepopolne vsebine tožbe).
Mnenja pooblaščenega zdravnika in zdravniških komisij I. in II. stopnje o upravičenosti odsotnosti z dela zaradi bolezni, niso upravne odločbe, upravna odločba pa je odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izdana na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje.