mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - zdravstveni razlog - strah pred preganjanjem - varna izvorna država
Tožnik je svojo prošnjo utemeljeval in na osebnem razgovoru izpostavil razloge zdravstveno-ekonomske narave. Opisane okoliščine niso razlogi, ki bi lahko predstavljali utemeljen razlog za priznanje mednarodne zaščite. Četudi v izvorni državi nima realne zmožnosti primerne zdravstvene oskrbe, to ne more biti razlog za ugoditev njegovi prošnji. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, namreč ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - nedržavni subjekt preganjanja
Za predložitev dokazov v postopku priznanja mednarodne zaščite je primarno odgovoren prosilec, na državi pa je, da ovrže dvome o njihovi avtentičnosti. Hkrati so državni organi dolžni prevzeti pobudo pri pridobivanju objektivnih in zanesljivih informacij o razmerah v državah in utemeljenosti prošenj za mednarodno zaščito.
gradbeno dovoljenje - manj zahteven objekt - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - skladnost prostorskih aktov - ugoditev tožbi
Tožnik upravičeno opozarja, da ne drži, da upravni organ, ob ugotovljenem neskladju grafične priloge OPPN s hierarhično višjim aktom, ni bil dolžan upoštevati določil OPN in vztrajati pri izkazanem soglasju stranskega udeleženca.
Napačno je stališče, da odmik ni predpisan zato, ker ga OPPN sploh ne določa, v tem delu je namreč ugotoviti, da je potrebno uporabiti OPN. Nadalje je pripomniti, da OPN ne določa, kot napačno meni toženka, da se OPN po sprejemu OPPN na območju urejanja z OPPN v nobenem svojem delu ne uporablja več, tj. da v celoti nadomešča OPN. Taka razlaga bi bila v nasprotju z določili in intenco ZUreP-3.
Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN.
Ker je nesporno ugotovljeno, da projekt DGD predvideva postavitev enostanovanjske stavbe v oddaljenosti 1,99 metra od meje, za tak odmik pa investitorja pisnega soglasja nista pridobila, je odločitev prvostopenjskega organa napačna in nezakonita. Stranki z interesom bi za potrebno gradnjo zaradi manjšega odmika potrebovala soglasje.
Zatrjevanje nastanka težko popravljive škode je temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe. Poleg tega mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki bi jih bilo mogoče z izdajo začasne odredbe preprečiti.
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe je bistven pogoj nastanek težko popravljive škode, vendar pa je tožnica navedla le posledico, (težko popravljive) škode pa ni konkretizirano uveljavljala. S tem ni izpolnjen ključen pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja - težko popravljiva škoda
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, so po presoji sodišča pomembne tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
Ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnik ni izkazal drugih svojih osebnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Poljski z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Poljski; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
upravni spor - začasna odredba - odložitvena začasna odredba
Osnovni pogoj za izdajo odložitvene (tudi neprave ali suspenzivne) začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Potencialna insolventnost predstavlja težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
ZTuj-2 člen 68, 68-5, 76, 76/1, 76/2. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
tujci - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - preizkus po uradni dolžnosti - nesodelovanje v postopku - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti - direktiva o vračanju
Omejitev gibanja tujcu je še vedno sorazmeren ukrep ob upoštevanju okoliščin, ki glede na zakonsko ureditev kažejo na nevarnost tujčevega pobega in na njegovo izogibanje postopku odstranitve, ter na drugi strani aktivnosti nasprotne udeleženke za tujčevo odstranitev, ki pa zaradi pridobivanja podatkov o tujčevi identiteti zahteva čas za pridobitev ustrezne potovalne listine pri organih njegove matične države.
začasna odredba - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predlog za izdajo začasne odredbe - odložitev izvršitve sklepa - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - obstoj upravnega spora - vložena tožba - začasna odredba ZUS-1 - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Glavna procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je obstoj upravnega spora. Če ta ni sprožen, se predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Postopek z začasno odredbo po ZUS-1 je namreč akcesoren upravnemu sporu, kar pomeni, da tožnik lahko doseže vsebinsko obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe le, če vložena tožba v upravnem sporu uspešno prestane predhodni preizkus po 36. členu ZUS-1.
Ureditev v ZIZ po stališču sodne prakse ne dopolnjuje ureditve v ZUS-1. Določbe ZIZ glede začasnih odredb se v upravnem sporu ne uporabljajo, saj ZUS-1 samostojno ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje učinkovitost sodnega varstva.
upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Ker ministrstvi nista nosilca lastne pravne subjektivitete, je treba šteti, da na obeh procesnih straneh nastopa Republika Slovenija. V takem položaju Republika Slovenija z aktom lastnega organa ne more biti prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih, zato v upravnem sporu ne more uveljavljati sodnega varstva zoper lastni organ za varstvo lastnih premoženjskih interesov.