odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pogoj za uporabo pravnega sredstva - obstoj dokončne odločbe o odmeri davka
Temeljni pogoj za uporabo pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici, ki je urejeno v 22. členu Zakona o davčnem postopku, je obstoj dokončne odločbe o odmeri davka.
odmera obveznosti iz kmetijstva - zavezanec za plačilo krajevnega samoprispevka in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po 23. členu Zakona o dohodnini je zavezan tudi za obveznosti, ki jih drugi predpisi določajo lastnikom kmetijskih zemljišč ali tistim, ki dosegajo katastrski dohodek kmetijskih zemljišč.
Beseda "ETIS" prijavljenemu znaku ne daje posebne in zahtevane razlikovalnosti, da bi bilo znak mogoče zavarovati z znamko. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedilo "elektronski Telefonski imenik Slovenije" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "ETIS", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o točno določeni vrsti blaga oziroma storitvi. Pojem povprečnega potrošnika v zakonu ni opredeljen. Vendar pa gre za pojem v pravni normi, ki ga poznamo iz vsakdanjega življenja in ki ga sodniku ni treba zapolniti. Pojem povprečnega potrošnika v obravnavanem primeru torej ni nedoločen. Ustreza pojmu povprečnega uporabnika slovenskega telefonskega imenika in kot tak ne potrebuje dodatne vsebine.
žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje o dopolnjeni tožbi kot o novi tožbi
Sodišče prve stopnje je o dopolnitvi pravočasne tožbe napačno odločilo kot o tožbi in posledično tudi napačno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja
Status begunca po ZZVN gre le posameznikom, ki so zaradi konkretnih okoliščin imeli še posebej utemeljene razloge, da so se počutili ogrožene bolj, kot večina prebivalstva in so zaradi tega pobegnili.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - neizkazanost pogojev za priznanje statusa
Tožniku statusa begunca po določbah 2., 3. in 4. odstavka 2. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj ni izkazal ne pobega pred vojnim nasiljem ali pred prisilno izselitvijo, kakor tudi ne, da je bil pregnan od okupatorja ali njegovih sodelavcev.
Za priznanje statusa "otrok ubitega starša" je potrebno izkazati, da je bil eden od staršev ubit iz razlogov po 8. odstavku 2. člena ZZVN. Če pogoji niso izpolnjeni, statusa ni mogoče priznati.
Ker je iz podatkov v spisih razvidno, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po preteku absolutnega petletnega roka (4. odstavek 263. člena ZUP), je sodišče prve stopnje utemeljeno potrdilo odločitvi upravnih organov.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa "taboriščnik" - zavrnitev zahtevka za priznanje statusa - tožnik se ni nahajal v nemških ali poimensko navedenih taboriščih
Tožniku statusa žrtve vojnega nasilja - taboriščnika na podlagi 1. odstavka 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj se v obdobju 6.4.1941 do 15.5.1945 ni nahajal v nemških koncentracijskih taboriščih, prav tako ne v taboriščih, ki so poimensko navedena v 1. odstavku 13. člena ZZVN.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok umrlega starša
V 8. odstavku 2. člena ZZVN je določeno, da je žrtev vojnega nasilja tudi otrok, katerega starš je umrl ali je bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja do 15.5.1945 oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31.12.1945. To pomeni, da je zakonodajalec status vezal na smrt starša v časovnem obdobju, ko so zoper njega trajali prisilni ukrepi oziroma ko je po prenehanju nasilja čakal na vrnitev domov ali pa se je domov že vračal.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - otrok ubitega starša
Do statusa žrtve vojnega nasilja je upravičen le otrok, katerega eden od staršev je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.
Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.
V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
zemljiški kataster - obnova postopka - zahteva za glavno obravnavo - odločanje na glavni seji - načelo kontradiktornosti
Tožnik je v tožbi zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče predlogu ni ugodilo in je odločilo na seji, za kar pa z vidika pravice iz 22. člena Ustave ni imelo podlage.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče odločbo o kazni izpodbijati le z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ne pa z navedbami, da je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi navajalo veliko okoliščin, ki jih je mogoče šteti kot olajševalne, vendar jih ni "uporabilo pri odmeri kazni in višini kazni".
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - izguba pravice do denacionalizacije
Za vložitev zahteve za denacionalizacijo je v 1. odstavku 62. člena ZDen določen rok, ki je materialni prekluzivni in se ne more podaljšati. Njegov potek pomeni izgubo pravice do denacionalizacije po samem zakonu, ne glede na razlog zamude.
začasna odredba - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - nastanek hujših posledic ali grozeče nasilje
Če tožnik ne navaja konkretnih okoliščin in ne predloži dokazov zanje, ni niti izkazan morebitni nastanek hujših škodljivih posledic ali grozeče nasilje.
Pri izreku enotne kazni obsojencu (1. odstavek 48. člena KZ) se kot prestana kazen šteje tudi čas, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu, če ta ni bil preklican.