kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prevažanje tujcev čez ozemlje Republike Slovenije
Sodna praksa je za kaznivo štela tudi prevažanje tujcev čez ozemlje Republike Slovenije kot sestavni del celotne prepovedane dejavnosti, ki obsega nezakonit vstop tujca v državo in njegov prevoz do kraja, kjer bo spravljen čez mejo iz države, če ne namerava ostati.
pripor - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - nedovoljeni dokazi - neogibna potrebnost pripora
Sodišče se lahko kot na argument pri ocenjevanju utemeljenosti suma sklicuje na druge, zoper osumljenca uvedene kazenske postopke, razen tistih, v katerih je državni tožilec zahteval preiskavo, pa ta še ni uvedena.
Trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, je mogoče v tej fazi postopka upoštevati le v tistih primerih, ko je že na prvi pogled jasno, da gre za nedovoljene dokaze, ne pa tudi takrat, ko je to odvisno od presoje relevantnih dejstev, ki jih je v postopku treba šele raziskati.
dovoljenost revizije - sklep s katerim je postopek pravnomočno končan
V prvem odstavku 384. člena ZPP je omogočena revizija samo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S temi besedami je zakonodajalec omogočil revizijo proti takemu sklepu, ki se nanaša na odločitev o glavni stvari, ker iz različnih razlogov ni pogojev za izdajo sodbe. Ni pa dovolil revizije proti vsem tistim sklepom, ki se nanašajo na postranske terjatve ali na procesno vodstvo. V obravnavanem primeru se je postopek končal s sodbo (in popravnim sklepom). Že proti sklepu o stroških, navedenem v 2. točki izreka te sodne odločbe, ni dovoljena revizija, ker gre po njegovi vsebini za postransko terjatev, še manj pa proti sklepom, ki so temu sledili.
denacionalizacija - vsebina zahtevka - obravnavanje poznejše vloge, ki se nanaša na isti temelj podržavljenja
Za opredelitev zahtevka mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati podatke, ki so predpisani v 1. odstavku 62. člena ZDen, in sicer podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Če se glede na navedene podatke zahteva nanaša na denacionalizacijo vsega podržavljenega premoženja, ni mogoče ločeno obravnavati poznejše vloge, ki se nanaša na isti temelj podržavljenja in vsebino iste odločbe o podržavljenju.
prošnja za pogojni odpust - odločanje o prošnji med prekinitvijo prestajanja kazni zaradi zdravstvenih razlogov
Okoliščina, da je obsojencu prestajanje kazni prekinjeno zaradi zdravstvenih razlogov, ne more biti razlog za zavrnitev prošnje za pogojni odpust. Zavrnitev prošnje zaradi te okoliščine, ki v 109.
členu KZ, ki določa pogoje za pogojni odpust, ni navedena, bi povzročila neenako obravnavanje oseb, ki bi morale biti obravnavane enako.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje prosilca - ugotavljanje premoženjskega stanja
Pisna izjava prosilca o njegovem premoženjskem stanju ne more biti zadostna podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči, če pri pristojnih organih pridobljeni podatki kažejo, da je dejansko stanje glede obsega premoženja drugačno.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker je zagovornik zgolj postavil trditev, da bi se osumljencu pripor lahko nadomestil z drugim milejšim ukrepom, pri tem pa ne navaja, v čem bi bila kršitev zakona, le-te ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 410.URS člen 54. EKČP.ZZZDR člen 78, 106, 113. Konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
koristi otroka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - razgovor z otrokom pred dodelitvijo
Besede "s posredovanjem centra za socialno delo" v 410. členu ZPP omogočajo razlago, da razgovora ni dolžan opraviti neposredno sodnik, temveč lahko zaupa nalogo centru za socialno delo ali šolskemu svetovalcu, ki ima posebno strokovno znanje za tako delo. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP in sicer točko b, ki v drugi alinei izrecno omogoča, da se sodišče samo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom. Tudi razlaga predlagatelja sprememb in dopolnitev Zakona o pravdnem postopku kaže na to, da je želel zakonodajalec predvsem prenesti pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji otrok v vseh primerih na sodišča, da je želel poudariti koristi otrok in da je hotel pravico otroka, da se izjavi, razširiti na vse tiste otroke, ki so sposobni razumeti pomen postopka in posledice, četudi še niso stari deset let. Tudi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR je navedeno, da se koristi otroka "ne zagotavlja samo preko drugih oseb, ampak tudi z neposredno možnostjo, da otrok sam ali po drugi osebi, ki ji zaupa, izrazi svoje mnenje. Otrok mora pri tem razumeti pomen in posledice svojega izraženega mnenja in dobiti ob tem vse potrebne informacije. Sodišče mora v postopkih v zvezi z otrokom to mnenje upoštevati". Ne nazadnje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tako že uporabljalo in razlagalo 409. in 410. člen ZPP v zadevah pod opr. št. II Ips 448/2002 in izrecno pod opr. št. II Ips 124/2003.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost pritožbe - pooblaščenci - zastopanje strank - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo pooblaščenkino pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ta sklep potrdilo, je podana (tudi) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je z zavrženjem pritožbe toženki onemogočeno obravnavanje pred pritožbenim sodiščem.
denacionalizacija - obnova postopka po ZDen-B - upravičeni predlagatelj
Upravičeni predlagatelj za obnovo postopka po 23. členu ZDen-B je stranka v postopku denacionalizacije, državni tožilec, državni pravobranilec in družbeni pravobranilec; kdo je stranka v postopku denacionalizacije, je določeno v 60. členu ZDen.
zahteva za izdajo kopije potrdila - nepravilna presoja zahteve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je sodišče prve stopnje odločilo, kljub temu, da v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ni imelo podlage za sprejeto odločitev in s tem tudi za pravilno uporabo materialnega prava, je bistveno kršilo pravilo postopka v upravnem sporu.
ZDen člen 72, 72/1. ZUS člen 73. Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja člen 3.
arondacija zemljišč - s sporazumom določena odškodnina - upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju
Za ugotovitev odstotka ob podržavljenju dane odškodnine je treba ugotoviti vrednost podržavljenega premoženja po stanju v času podržavljenja in to primerjati z vrednostjo dane odškodnine.
zahteva za denacionalizacijo - vsebina zahteve - podatki o premoženju
Vlagatelj zahteve je tisti, ki odloči, katero premoženje bo predmet denacionalizacije, saj se postopek denacionalizacije začne na podlagi zahteve, ki mora obsegati tudi podatke o premoženju, na katero se nanaša.
ZDen člen 10, 10/2, 63.ZDen-B člen 23,23-4. ZUS člen 73.
ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije
Nesprejemljivo je pravno stališče prvostopnega sodišča, da je v tej zadevi, čeprav postopek še ni pravnomočno končan, dopustno v denacionalizacijskem postopku uveljavljati ugovor glede ponovnega ugotavljanja državljanstva iz obnovitvenih razlogov 4. točke 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Z navedbo, da se predlagani dokazi zavrnejo, ker je bilo dejansko stanje dovolj natančno raziskano, je obrazloženo stališče, da predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten, saj ne bi vplival na popolnost in pravilnost dejanskih ugotovitev.
Upravni organ je lahko vrnil denacionalizacijski upravičenki v last in posest le tiste dele nepremičnin, ki niso obremenjene s služnostmi, nastalimi s sodno poravnavo, obremenjene dele pa le v last. Organ je bil vezan na sodno poravnavo. Ugovori ničnosti sodne poravnave niso predmet denacionalizacije in upravnega spora.
upravičenci do denacionalizacije - osebe, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je zato enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča in so zato tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
lastništvo ob podržavljenju - akt o podržavljenju - denacionalizacijski upravičenec
Denacionalizacijski upravičenec je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, in se nanjo praviloma glasi tudi akt o podržavljenju. Če akt o podržavljenju odraža drugačno lastninsko stanje premoženja ob podržavljenju in to stanje izhaja tudi iz drugih dokazov, je pri ugotavljanju upravičenca treba upoštevati tudi dokaze, s katerimi se dokazuje drugačno lastninsko stanje.