vojaški vojni invalid - rok za vložitev zahteve za pridobitev statusa - prepozna vloga
Zahtevo za pridobitev statusa in pravic vojaškega vojnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na RS leta 1991, je bilo mogoče vložiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi ZVojI, to je do 1.1.1998. Vloga, ki je bila vložena 29.11.2002, je vložena prepozno.
prodaja delnic - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - odstop od pogodbe
Najkasneje 2.7.1996 je začel teči rok za plačilo prvega dela kupnine, toda tožnik do 5.7.1996 ni plačal ničesar, kar med pogodbenima strankama ni sporno. To je tožencu kot prodajalcu omogočalo, da je odstopil od pogodbe, kakor je bilo izrecno zapisano pod pogodbo z dne 30.6.1996 in kar je v skladu s 125. členom ZOR, ki za primer, da je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, določa, da je pogodba razdrta, razen če upnik po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. V obravnavanem primeru je bilo plačilo prvega dela kupnine bistvena sestavina pogodbe, ker je toženec izrecno zahteval možnost odstopa od pogodbe v primeru neizpolnitve finančnih obveznosti kupca in kar je pri tako občutljivem poslu, kot je prenos podjetja, tudi normalno. Prodajalec je izrecno povedal, da odstopa od pogodbe, torej ni dvoma, da bi pogodbo hotel ohranjati v veljavi.
SZ člen 18, 129, 129/1.ZPP člen 196, 197, 199, 199/1, 201, 201/1, 202, 202/1, 367, 367/1, 377, 384, 384/4.
predkupna pravica na stanovanju - imetnik stanovanjske pravice - najemnik - solastnik - stranski intervenient - sosporniški intervenient - enotni sospornik - revizija - rok za revizijo
18. člen SZ ni dajal predkupne pravice solastniku stanovanja, ampak samo tistemu, ki je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini.
ODZ paragraf 875, 879, 1487.ZOR člen 60, 110, 111, 117/2, 141, 371. ZZT člen 14.
ničnost - izpodbojnost - grožnja - prekluzivni roki - oderuška pogodba - obogatitveni zahtevek - zastaralni roki - subjektivni in objektivni elementi oderuštva - napaka volje - sila
Grožnja kot napaka volje se presoja samostojno. Opredelitev grožnje kot enega od subjektivnih elementov oderuštva bi pomenila obid pravil o samostojnem institutu grožnje kot napake volje in posledične izpodbojnosti. Tožnikova pravica uveljavljati izpodbojnost pogodbe zaradi napake volje je glede na triletni rok prenehala že 20 let pred vložitvijo tožbe.
uvrstitev blaga v tarifni razred - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - presoja vseh pritožbenih ugovorov
Ker tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni presodila vseh, za odločitev v zadevi pomembnih pritožbenih navedb, je bistveno kršila določbo 245. člena ZUP/86.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odločba o dovolitvi priglašenih del - prekoračitev z odločbo dovoljenih del
Če stranka za dela ne pridobi potrebnega dovoljenja pred pričetkom gradnje, je ukrep urbanističnega inšpektorja, izdan na podlagi 73. člena ZUN, utemeljen.
prehod zapuščine na dediče - ugotovitev deleža na skupnem premoženju - aktivna legitimacija dediča - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožnik, ki izvaja svoje upravičenje iz upravičenja pokojne matere proti tožencu, proti slednjemu torej ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo. Takšen zahtevek je zapustnica pravno formalno proti tožencu imela v trenutku smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopil tožnik kot dedič.
nujna brezplačna pravna pomoč - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja - vročitev odločbe o brezplačni pravni pomoči po izteku roka za opravo pravnega dejanja
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je upravičen vzrok, zaradi katerega je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalske družbe - odškodnina
Pri vračanju premoženja podržavljene kapitalske družbe v obliki odškodnine, se upošteva vse premoženje, ki ga je kapitalska družba imela ob podržavljenju. Pri tem je pod premoženjem razumeti čisto aktivo, torej vse stvari, pravice in denarna sredstva, ki so od premoženjske mase podržavljenega gospodarskega subjekta ostale po kritju vseh obveznosti.
plačilo carine - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - opredelitev organa do vseh pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb postopka
Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35,35/1. ZUS člen 73.
ugotovitev državljanstva v postopku denacionalizacije - državljan Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo FLRJ
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da ker tožnikov oče na dan 6.4.1941 ni bil državljan Kraljevine Jugoslavije, na dan 28.8.1945, na podlagi 1. odstavka 35. člena ZDrž ni pridobil državljanstva FLRJ.
Sodišče je oškodovanki zaradi posega v spolno integriteto pravilno prisodilo enotno odškodnino, saj je zakonodajalec v 202. členu ZOR, v katerem je predvidel odškodnino za duševno trpljenje, to opredelil kot enotno obliko škode.
Za vrednotenje podržavljenih kmetijskih zemljišč in prevrednotenje ob podržavljenju prejete odškodnine je bistvena ugotovitev o stanju zemljišč ob podržavljenju glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj.
ZDen-B člen 24. ZUS člen 74. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - pravica udeleževati se postopka kot stranka - zahteva za povrnitev vlaganj v pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku
Denacionalizacijski postopek je bil pravnomočno končan pred uveljavitvijo ZDen-B. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da v času, ko je bilo odločeno o tožničinem predlogu za obnovo postopka, ZDen najemnikom, ki so vlagali sredstva v nepremičnine, ni priznaval statusa stranke v postopku.
ZOR med pogoji za pobot terjatev ne določa izrecno tudi pogoja likvidnosti, ga pa večinoma upoštevata sodna praksa in literatura. Revizijsko sodišče ugotavlja, da izraz likvidnost nima jasno določene vsebine. Zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden. Ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti bi lahko hitro pripeljala do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s tako terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje v določbah ZUS ni imelo podlage za sojenje na seji, saj je tožnik izrecno zahteval, da prvostopno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.