ZUN člen 62, 62/4, 73, 73/1, 76.ZUP člen 222, 222/4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - priglasitev del - pravica pričeti z deli po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del
Po 4. odstavku 62. člena ZUN investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnika v obravnavani pritožbi enako kot v vseh dosedanjih vlogah zatrjujeta, da sta pred pričetkom spornih del sicer podala vlogo za priglasitev del, o kateri pa do dneva pritožbe zoper izpodbijano sodbo ni bilo odločeno. Ob takšnih okoliščinah pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnika pred pričetkom del, niti ob izdaji obravnavane inšpekcijske odločbe nista imela ustreznega upravnega dovoljenja.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - dejanje majhnega pomena
Obsojenec ni navajal, da so zapisane trditve resnične, ali da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost trditev, temveč je trdil, da pisma ni napisal z namenom, da bi oškodovanko razžalil kot predsednico sodišča. V takem položaju ni mogoče sklepati, da je obsojenec uveljavil dokaz resnice, prav tako ne, da je izkazal opravičeno in nezakrivljeno zmoto.
plačilo carine - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - opredelitev organa do vseh pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb postopka
Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.
Ko sodišče odredi izvedenstvo psihiatrične stroke, v odredbi ni dolžno poimensko navesti celotne zdravstvene dokumentacije, ki naj jo izvedenec pregleda, in kje se ta nahaja. Zadostuje naročilo izvedencu, da pregleda obdolženčevo zdravstveno dokumentacijo.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - presoja vseh pritožbenih navedb
Ker tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni presodila vseh, za odločitev v zadevi pomembnih navedb, je bistveno kršila določbo 245. člena ZUP/86.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
ZDR dopušča dogovor med delavcem in delodajalcem glede omejitev, ki bodo delavcu ob spoštovanju konkurenčne klavzule nastale po prenehanju delovnega razmerja zaradi zmanjšane možnosti zaposlitve oziroma ustvarjanja dohodka s pridobitno dejavnostjo. V teh primerih je delavec upravičen do določenega materialnega nadomestila, saj gre tudi za poseg v njegove ustavne pravice do svobodne izbire zaposlitve (49. člen Ustave) in do svobodne gospodarske pobude (74.člen Ustave).
Če samostojni podjetnik ne zagotovi sprejemanja pošiljk na naslovu registrirane dejavnosti, mora sam poskrbeti za ustrezno obvestilo o naslovu možne osebne vročitve, sicer pride v poštev nadomestna vročitev v smislu določb 141. člena ZPP.
Sodišče je zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker je toženec dokazal, da pravna podlaga za plačilo spornega zneska ni v celoti odpadla, tožnica pa do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje ni niti navajala in ne dokazala, v katerem delu spornega zneska naj bi pravna podlaga naknadno vendarle odpadla, tako da ni dokazala, da so izpolnjeni pogoji za vračilo celotnega ali le dela spornega zneska.
Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če ta zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva ali ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
Tudi če bi sodišče prve stopnje v primerih revidentovih sodelavcev sodilo drugače, odločitve v teh sporih ne morejo pomeniti novega dejstva ali novega dokaza v zadevi, ki se obnavlja. Neenakosti pri odločitvah, ki jih tožnik očita sodišču, bi se lahko odpravile že v pritožbenem postopku, če bi tožnik vložil pritožbo, oziroma v skrajnejšem primeru z ustavno pritožbo, če bi revident pred tem izrabil vsa dovoljena pravna sredstva. Ni pa drugačna odločitev v drugem sporu, ko je lahko bila uporabljena tudi drugačna pravna podlaga in je lahko drugače ugotovljeno dejansko stanje, taka okoliščina, na podlagi katere bi se lahko dovolila obnova pravnomočno končanega postopka. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 398. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 395. člena ZPP utemeljeno zavrglo nedovoljen predlog za obnovo postopka.
Tožnik ob prenehanju delovnega razmerja še ni dopolnil starosti 55 let, kar je bil pogoj za pridobitev statusa starejšega delavca.
Delovno razmerje mu tako ni prenehalo po drugem odstavku 36.b člena ZDR, torej kot starejšemu delavcu v smislu prvega odstavka 87. člena omenjenega zakona, zato tudi ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 61. člena Novele ZZZPB-D, ki bi mu zagotavljali uživanje pravice iz naslova za zavarovanje za primer brezposelnosti v obsegu in trajanju, kot je veljalo po prej veljavnih predpisih.
izjava o prenehanju delovnega razmerja dana po pooblaščencu
Načeloma je sicer možno, da bi delavec lahko podal izjavo o prenehanju delovnega razmerja po pooblaščencu. Vendar bi za to moral imeti ustrezno pooblastilo v skladu z določbami 89. do 94. člena v spornem času veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR).
razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - zastaranje zahtevka
S tožbo tožnica ni uveljavljala sploh nobenega denarnega zahtevka, temveč le razveljavitev sklepov tožene stranke, s katerimi je bila razporejena na delovno mesto. Šele s kasnejšo pripravljalno vlogo z dne 8.6.2000 je tožnica postavila tudi tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači.
ZTPDR člen 75, 75/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1. ZDSS (1994) člen 30.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - bolniški stalež
I. Taka določbo 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR, kot določbo 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990) je potrebno razlagati v tem smislu, da je samostojni razlog za prenehanje delovnega razmerja odsotnost z dela, ko delavec za takšno odsotnost nima tehtnega razloga in v tem smislu odsotnosti ne more upravičiti.
II. Delodajalec ima možnost sodelovati v socialnem sporu, v katerem delavec uveljavlja pravice iz naslova začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov.
najemna pogodba - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - - pravni učinki sklepa občinskega sveta
Izjavljena volja občinskega organa ne more ustvariti pravnih učinkov med strankama najemne pogodbe, ker bi se priznanje vlaganj v povečano investicijsko vrednost objekta najema moralo urediti s posebno pogodbo, ki pa ni bila sklenjena.
zmanjšanje plače - izjava upnika, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nadalj.) je v 344. členu določal (sedaj OZ to določa v 319. členu), da obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. V spornem primeru je zaslediti podoben dejanski in pravni položaj. Tožnik, ki je bil upravičen do plače po svoji individualni pogodbi, je odločil, da se njegova plača (do konca leta 1999) zniža in je v zvezi s tem dal ustrezen nalog delavki, ki je obračunavala plače. Ta nalog se lahko šteje kot izjava dolžnici (toženi stranki), da izplačila dela plače ne bo zahteval, saj iz izvedenih dokazov v spisu ni razvidno, da bi bila tožnikova odpoved delu plače kakorkoli pogojena in da bi bila dana s kakšnim zadržkom, nadzorni svet pa, ko je bil obveščen o znižanju plač, tudi ni sprejel nobenega sklepa (izpovedba tožnika na l. št. 56). Ker je tožnik svojo izjavo več mesecev potrjeval tudi s konkludentnimi dejanji, saj je ves čas brez ugovora prejemal nižjo plačo, kot mu jo je, ne glede na ekonomsko uspešnost poslovanja tožene stranke, določala individualna pogodba, je logičen zaključek, da je tožnik takrat imel v svojem namenu, da tovrstne izpolnitve tožene stranke ne bo zahteval.
prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas - pravne posledice - status delavca
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo z iztekom dogovorjenega časa, dne 31.12.2000. To pomeni, da od tega datuma dalje, tožnik ni bil več delavec tožene stranke, zato zanj ni moglo veljati - tudi v reviziji uveljavljeno stališče sodne prakse - da bi bil dolžan opravljati delo do dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Če bi takšna pravna presoja obveljala tudi v primerih, ko bi ostala oseba, ki je sklenila delovno razmerje za določen čas, na delu tudi po času, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, bi nastopila pravna domneva iz 1. odstavka 18. člena ZDR.
procesne predpostavke - zahteva za varstvo pravic - razumen rok
Ker sta tožnik in tožena stranka naknadno s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi na novo uredila medsebojna razmerja glede vseh vprašanj, ki so bila predmet predhodne zahteve za varstvo pravic, le-ta ni mogla predstavljati procesne predpostavke za kasnejšo vložitev tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - obličnost - vzajemna obveznost - pogodba o odstopu poslovnega deleža - odstopno upravičenje
S pogodbo o prenosu poslovnega deleža, sklenjeno v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, si je kupec izgovoril odstopno upravičenje, ki ga uveljavi za navadno izjavo direktorju družbe, v posledici pa vrnitev vložka v denarju. S tem, ko je predlogu za izvršbo priložil izjavo o vrnitvi deleža prodajalcu in predlog za prenos deleža v sodnem registru, je predlog za izvršbo na vrnitev vložka materialnopravno utemeljen.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja
Revizijsko sodišče povsem soglaša z ugotovitvami obeh nižjih sodišč, da predstavljajo tožnikova ugotovljena ravnanja (odklonitve dela, neopravičena odsotnost z dela, neopravljene nočne vožnje, lažni vpisi) hude kršitve delovnih obveznosti in je zato tožena stranka imela vso podlago, da mu je izrekla na podlagi določil 5. točke 40. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) in ob upoštevanju 6. in 8. alineje citiranega člena, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je namreč s svojim ravnanjem povzročil ogrožanje in motenje delovnega procesa (lahko bi prišlo tudi do povzročitve škode), zato njegovo ravnanje predstavlja resen razlog za odpoved (prenehanje) delovnega razmerja.