nadurno delo - čas prisotnosti na delu - posebni pogoji dela v vojski
Glede na dejansko ugotovitev, da ni dokazano, da bi tožnik delal več kot 8 ur efektivno in glede na prikazano ureditev, je sodišče za čas prisotnosti na delu v času dežurstva in straže utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo denarnih zneskov nad 60 %
nadomestilom tožnikove osnovne plače, ki je bilo tožniku sproti izplačevano.
V obravnavanem primeru je šlo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Tožena stranka zato - glede na način prenehanja delovnega razmerja - ni mogla biti nosilka materialnega dokaznega bremena po konvenciji MOD št. 158, in je bilo zato pred sodiščem prve stopnje zmotno uporabljeno pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP), pritožbeno sodišče pa je navedbe tožene stranke zavrnilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 350. člena, 355. in prvega odstavak 360. člena ZPP. Revizija zato utemeljeno očita izpodbijani sodbi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med navedbami v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov in samimi listinami, zapisniki - dokazna ocena listin in zapisnikov
Bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov ter med samimi listinami oziroma zapisniki. To pa ne pomeni, da sodišče listin oziroma zapisnikov ne more drugače dokazno oceniti.
dokazovanje - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije
Prvi odstavek 214. člena ZPP določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala. Ker zakon ne določa oblike priznanja dejstev, za uporabo navedenega pravila ni nujno potrebno dobesedna zapisniška ugotovitev, da je konkretno dejstvo nesporno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - opredelitev razlogov za delegacijo pristojnosti
Trditev, da krajevno pristojno sodišče ne zagotavlja "poštenega in nepristranskega" sojenja, je tako splošne narave, da je ni mogoče preizkusiti, in sicer ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za izvršilni postopek, ko je odločanje zoženo le na izvršilna dejanja v zvezi s pravnomočno sodbo.
ZAzil člen 34, 34/1-2, 35, 35/2-2, 39,39/2. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožniku v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil in da okoliščine, ki jih kot razlog za pridobitev azila navaja tožnik (da mu v trgovini niso hoteli prodati blaga in da so ga predstavniki plačane makedonske vojske vabili v njihove vrste proti plačilu ali pa s silo, glede česar je podal izjave, ki se časovno med seboj ne ujemajo ter da doživlja posamezne krivice oziroma poniževanja kot Rom), niso takšne, da bi se tožnik utemeljeno čutil resno ogroženega, zato njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.
S tem, ko je pritožbeno sodišče jasno in razumljivo pojasnilo, da se z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati ugotovitev dejstev, nato pa sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, ter to utemeljilo z ugotovitvijo, da "tožba tožnika ne vsebuje pravilnega pravnega sklepa - je torej nesklepčna", še ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08573
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124. ZTSPOZ (1976) člen 9. ZGD člen 533m.ZPod člen 187a.ZPP člen 380, 380/2.
sprememba na strani dolžnika - delitev pravne osebe - statusno preoblikovanje Zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost novo nastalih pravnih subjektov - zmotna uporaba materialnega prava
Če se je nekdanja Zavarovalna skupnost ob statusnem preoblikovanju, kot ga je nalagala določba 120. člena ZTSPOZ (1990), obenem razdelila na več pravnih subjektov, odgovarjajo ti upniku solidarno.
Kadar stranki pogodbo sporazumno razdreta, je treba njune pravice in obveznosti, ki so posledica razveze, presojati v skladu z 210. in nadaljnjimi členi ZOR in ne v skladu s 132. členom ZOR.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje z namenom, da se odloži prisilna odstranitev iz države
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena, saj jo je tožnik podal očitno z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz Republike Slovenije, ko se je že dva dni nahajal v Centru za tujce zaradi odstranitve iz države in po tem, ko je bil s sodno odločbo okrajnega sodišča spoznan za odgovornega za prekršek, ker se je izkazal s tujo potno listino (svojega brata, ki je švedski državljan) ob prestopu državne meje, in je bil kaznovan z globo.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-6, 39-4a, 42, 42/5, 384.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Ker sta obsojenec in njegov zagovornik v času, ko je bila opravljena glavna obravnava (11.12.2001, 15.1.2002 in 12.4.2002), vedela, da je razpravljajoča sodnica imela možnost seznaniti se z vsebino uradnega zaznamka o razgovoru policistov z osumljencem ter sklepati v okviru tega procesnega dejstva na nepristranskost sodnice ter posledično zahtevala njeno izločitev po 6. točki 39. člena ZKP, pa tega nista storila, sta v svoji pravici prekludirana. Zato v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti, kršitve določbe 2. točke 371. člena ZKP v povezavi z nepristranskostjo sodnika ne moreta več uveljavljati.
Čeprav se določba 384. člena ZKP nanaša le na izločitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP, pa bi bilo nelogično in nesistemsko, da se prekluzija ne bi nanašala tudi na uveljavitev izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
ZOR člen 186, 189, 200, 203. OZ. ZPOMZO-A.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Pri odmeri denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - sprememba osebnosti - strah - škoda blizu katastrofalni
Tožnica je utrpela škodo, ki meji že na katastrofo. Podlaga za takšno sklepanje je v dejstvu, da je zaradi udarnine možganov prišlo pri njej do spremembe osebnosti v izraziti obliki psihoorganskega sindroma, to pa ima za posledico padec kvalitete življenja in velike spremembe v vsakdanjem funkcioniranju. Temu primerno je izvedenec dr. M. V. ocenil trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnice na 60%.
ZPP člen 286, 370, 370/3. ZOR člen 165, 169, 169/2, 200, 203. ZZZDR člen 4.
trditveno breme - prepozno navajanje dejstev - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - krivdna odgovornost - dolžno nadzorstvo - pravno mnenje - odgovornost iz pravičnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - odgovornost za ravnanje drugega - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - načelo individualizacije višine odškodnine
Stranka, ki je šele po prvem naroku za glavno obravnavo navajala določene trditve, ne more za nazaj (npr. šele v pravnem sredstvu)
opravičevati, da teh dejstev ni mogla navesti že prej. Na njej je breme, da hkrati (ob navedbi dejstev) izkaže, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno. Nujni del tega bremena je (vsaj) pojasnilo, kaj je razlog za nepravočasno navajanje.
ZZZDR člen 51, 51/2. ODZ paragraf 1320.ZPP člen 374, 374/2.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost lastnika - reditelj živali - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Tega, da bi psa redil prvi toženec, tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, pač pa le, da sta lastnika psa oba toženca, ker da sta zakonca, pes pa da spada v njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (pritožbeno sodišče pa to sprejelo kot pravilno), da je druga toženka psa dobila kot darilo od očeta, kar pomeni, da je bila njegova (izključna) lastnica. Skupno premoženje je namreč le tisto, ki ga zakonca pridobita z delom (v času trajanja zakonske zveze). Čim je tako, prvi toženec ni bil lastnik psa, in ker tožnica ni (pravočasno) navedla, da naj bi žival redil, tožbeni zahtevek zoper njega (zaradi pomanjkanja stvarne pasivne legitimacije) ni utemeljen.