ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 367, 367/2. ZUS člen 73.
brezplačna pravna pomoč - kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha v postopku - obseg brezplačne pravne pomoči
Stranka ne more uspešno uveljavljati brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki je pravnomočno končana in revizija ni dopustna. Če pa hoče stranka brezplačno pravno pomoč za vložitev nove tožbe, mora tako oblikovati tudi svoj zahtevek.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tožnikova vloga je očitno neutemeljena, saj dejstvo, da tožnika domnevno izsiljujejo pripadniki UČK, ne pomeni preganjanje v smislu kot se je uveljavilo v azilnih postopkih in kot ga opredeljuje direktiva ES.
ZKP člen 371, 371/1-8.ZCS-1 člen 12, 12-6, 12-7, 12-12, 15, 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/5, 29, 29/1.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - carina - nedovoljeni dokazi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - pregled vozila - preiskava vozila - odredba sodišča za carinsko preiskavo
Pregled prevoznega sredstva pomeni vizualni pregled njegovih prostorov in stvari v njem, preiskava pa podroben pregled vseh delov vozila tudi s pomočjo tehničnih pripomočkov ali tako, da se ga razstavi.
Cariniki za preiskavo vozila na potrebujejo odredbe sodišča.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odrejanju pripora sodišče ni dolžno presojati verodostojnosti dokazov, saj tako oceno lahko opravi le sodeči senat.
Okoliščina, da je osumljenec v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kaznivega dejanja po 1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22799
KZ člen 196, 196/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neutemeljena je trditev, da bi moralo sodišče za izrek obsodilne sodbe glede kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ugotoviti, da je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1 (ena). Ne KZ ne Odločba o seznamu mamil (Ur. l. RS, št. 5 - 241/98) ter Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49 -
2336/2000) ne zahtevajo posebnega razmerja med psihotropnimi substancami in ne določajo količnika o vsebnosti posameznih substanc.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - priče - oprostitev pričevanja - izvenzakonski partner - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Drugostopenjsko sodišče se mora opredeliti le do tistih očitkov v pritožbi, ki so pravno relevantni za pravilno razsojo zadeve. Tudi če se sodišče do navedb stranke ne opredeli izrecno, zadostuje, da odgovori na pritožbene očitke smiselno izhajajo iz obrazložitve.
Glede na določbo 236. člena ZKP se izvenzakonski partner obdolženkine hčerke ne more sklicevati na pravno dobroto, da ne bo pričal.
ZAzil člen 20, 35, 39, 39/2, 41, 42. Uredba Sveta ES o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države št. 343/2003 z dne 29.2.2003 člen 19, 20. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
azil - odgovorna država za obravnavo vloge - umik prošnje - medsebojni vpliv dveh postopkovnih odločitev
Ne glede na izdani sklep o izročitvi prosilca za azil drugi državi, ker je tam že prej vložil prošnjo za azil, lahko tožena stranka, če izročitev drugi državi ni uspela, ustavi azilni postopek v Sloveniji, če prosilec samovoljno zapusti azilni dom in se vanj ne vrne tri zaporedne dni, če se med tem še ni začel upravni spor v zvezi z odločitvijo o izročitvi prosilca drugi državi.
obseg odškodnine - nastanek koristi oškodovancu poleg škode - dokazno breme za trditve o nastanku koristi
Dokazno breme za obstoj in obseg škode sicer res nosi tožnik (oškodovanec), dokazno breme za ugovore, med katere spada tudi ugovor, da je zaradi škodnega dogodka nastala za oškodovanca poleg škode tudi kakšna korist, pa je na tožencu. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bi morala tožena stranka dokazati zatrjevane prejemke iz zdravstvenega zavarovanja (in ne obratno, da bi moral tožnik dokazati, da iz tega naslova ni ničesar prejel).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti se ne more sklicevati na določbo 427. člena ZKP. To bi pomenilo razširitev razlogov, iz katerih sme vložiti to izredno pravno sredstvo tudi na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa bi bilo v nasprotju z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Določbo 1. odstavka 413. člena ZKP, po kateri sodišče med drugim zavrže zahtevo za obnovo, če ugotovi, da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova, je mogoče razlagati le tako, da se sodišče ne more spuščati v oceno dokazov, na katere se sklicuje zahteva za obnovo in ki niso bili izvedeni, pač pa jih sme presojati le z vidika relevantnosti pogojev za obnovo postopka. Tak primer je podan zlasti, če gre za dokaze, ki nimajo nič skupnega z zadevo ali za dokaze, ki so očitno nepomembni za presojo odločilnih dejstev oziroma ne bi mogli vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar se s sklicevanjem nanje v zahtevi zatrjuje.
Vsebinska ocena v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlaganega dokaza je možna le v primeru, če sodišče ne zavrže zahteve za obnovo in nadaljuje postopek po 2. in 3. odstavku 413. člena ZKP ter nato šele na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo. Ker pa je sodišče prve stopnje zavzelo jasno (dejansko) stališče, da sporna posojilna pogodba ni bila odvisna od prodaje poslovnega deleža, ki je bila predmet predpogodbe, (ne)izpolnitev predpogodbe ne more vplivati na toženčevo obveznost iz posojilne pogodbe.
Ob ugotovitvi, da sodišče po določbi prvega odstavka 288. člena ZPP odloča o procesni predpostavki pravnomočno razsojene stvari le na ugovor stranke, in ne po uradni dolžnosti, sodišči nista zagrešili očitane absolutne bistvene kršitve. Ta bi bila podana samo v primeru, če bi tožena stranka to dejstvo, ki ga navaja šele v reviziji (da obstoji pravnomočna odločba Sodišča združenega dela v Ljubljani)
pravočasno uveljavljala v rednem postopku in ga sodišči ne bi upoštevali. Zato je šteti sklicevanje revizije na pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela, po kateri naj bi bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, za novo dejstvo, ki se ne nanaša na bistvene kršitve določb postopka, pač pa na ugotovljeno dejansko stanje. To pa pomeni razlog, zaradi katerega revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Delodajalec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prisilna poravnava - zaščitene kategorije - varstvo pred odpovedjo - invalidnost
Ker je bil v zvezi s tem sporom postopek odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi začet šele na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. St 22/2002, z dne 12.3.2003, o potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je postal pravnomočen 8.4.2003, in ni šlo za postopek uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja tožnika, ki bi bil v smislu določb 233. člena ZDR začet že pred 1.1.2003, je sodišče za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno uporabilo določbe ZDR, ki je začel veljati s 1.1.2003.
Ob jasni ureditvi v ZDR, ki odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave ne izključuje iz varstva pred odpovedjo iz poslovnih razlogov posameznih posebej varovanih kategorij delavcev, ne drži mnenje revidenta, da je ZDR posebno varstvo pred odpovedjo varovanih kategorij delavcev tudi v primeru prisilne poravnave izključil.
ZDR (1990) člen 100.ZPP člen 376, 376/2.ZZDT člen 51.
prenehanje delovnega razmerja
Postopka za prenehanje delovnega razmerja tožniku, ker ni izpolnjeval pogojev po določbah zakona o zaposlovanju tujcev (ZZT - Uradni list RS, št. 33/92 in nadalj.), tožena stranka ni pričela do 3.7.2003, zato ga po ZZT ni mogla več voditi, ker je ta zakon z uveljavitvijo zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT - Uradni list RS, št. 66/2003), ki je pričel veljati 10.8.2000, prenehal veljati (določba 51. člena ZZDT). Seveda pa v letu 2003 tožena stranka tudi ni več mogla sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ampak bi, če bi za to obstojali razlogi, lahko tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, kar je seveda nekaj drugega. Zato je revizijsko sodišče ugotovilo, da je ta dela sklepa tožene stranke z dne 3.7.2003 nezakonit.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da mora delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločitvijo delodajalca, zahtevati sodno varstvo v 15 dneh. Ker je bila tožba vložena v skladu s to določbo, so bili izpolnjeni pogoji (procesna predpostavka) za sodno varstvo in tožnik ni bil prekludiran, kot sta to že pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči.
Bistveno je, da je po 73. členu pravilnika, ne glede na to, katera točka tega člena se uporabi, predvidena kot obvezna disciplinska sankcija prenehanje delovnega razmerja. Zato v takem primeru kvalifikatornih okoliščin ni treba ugotavljati in navajati, kot to zmotno meni revidentka, niti ne pomeni prekvalifikacija disciplinske kršitve iz 1. točke v 2. točko 73. člena pravilnika nedovoljenega posega v škodo revidentke (prepoved reformatio in peius), ker gre v obeh primerih za obvezen izrek najstrožje disciplinske sankcije. Zato tovrstne revizijske graje ni mogoče sprejeti.