ZDR člen 106, 116, 116/4, 233, 244. ZPPSL člen 51.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogi - prisilna poravnava - zaščitene kategorije - varstvo pred odpovedjo - invalidnost
I. Določbe 233. člena ZDR, da so postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred uveljavitvijo ZDR (pred 1.1.2003), dokončajo po prejšnjih predpisih, je v primerih prisilne poravnave potrebno razumeti tako, da je šlo za postopek uveljavljanja in varstva pravic iz delovnega razmerja šele v zvezi s postopkom odpovedi delovnega razmerja oz. odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
II. ZDR je varstvo invalidov pred odpovedjo izrecno izključil le za primere prenehanja delodajalca, ne pa tudi za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Revidentka, kljub temu, da v pravdi deloma ni uspela, nima pravnega interesa za revizijo. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo skladno z določbo 377. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 374. člena ZPP.
ZPPSL člen 144, 144/1.ZPP člen 211, 363, 363/1, 363/2.
stečajni postopek - prerekanje terjatev - napotitveni sklep - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka - vložitev nove tožbe - litispendenca
Napotitev na pravdo v obravnavanem primeru ni pomenila, da lahko upnik vloži novo tožbo, ampak da začne postopek, s katerim bo dosegel želeni učinek (to je ponovno aktiviranje zaradi stečaja prekinjenega postopka), kar je pomenilo vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Ker tožena stranka sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka ni izpodbijala s posebno pritožbo, ga ne more izpodbijati naknadno, s pravnimi sredstvi proti odločbi o glavni stvari.
finančni leasing - predčasna razveza pogodbe zaradi kraje predmeta leasinga - navidezna pogodba
Leasingojemalec je bil dolžan leasingodajalca brez odlašanja obvestiti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje pogodbe o leasingu, torej tudi o tem, da ni zavaroval predmeta leasinga.
Do predčasnega prenehanja pogodbe o leasingu je prišlo po krivdi leasingojemalca, ki ni zavaroval predmeta leasinga proti kraji (oziroma o tem ni obvestil leasingodajalca).
Pri pogodbi o finančnem leasingu ne gre za navidezno pogodbo, ampak bi kvečjemu lahko šlo za pogodbo z navideznim leasingojemalcem.
vrnitev v prejšnje stanje - udeležba na naroku - opravičilo stranke - razdedinjenje
Predlagateljeva trditev, da se je sodišču opravičil v drugih postopkih (pri čemer predlagatelj ni niti opredelil bolezni), ne predstavlja situacije, v kateri bi moralo sodišče razpisati narok in nato v kontradiktornem postopku preveriti predlagateljeve trditve.
ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 399, 399/1, 399/3, 399/4.
posojilo - obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti od terjatve, izražene v tuji valuti - pravno mnenje
Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v konkretni tuji valuti na vpogled.
ZOR člen 189, 200, 200/1, 200/2, 203. ZPOMZO-A. OZ.ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 359.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - dvojna valorizacija - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - prepoved reformatio in peius
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ni kršitve prepovedi reformacije in peius, če je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino samo za primarni strah v znesku 100.000 SIT.
Sodišče druge stopnje pa je priznalo tudi odškodnino za sekundarni strah in za obe vrsti strahu ohranilo odškodnino v znesku 100.000 SIT. Ali gre za spremembo odločitve na slabše, se v pravdnem postopku presoja s primerjavo izrekov sodb sodišč prve in druge stopnje. V obravnavanem primeru primerjava izrekov obeh sodb pokaže, da odškodnina ni bila znižana, zato pritožbeno sodišče ni kršilo prepovedi reformacije in peius.
ugotovitev očetovstva - dokazovanje - dokaz z DNA analizo - odvzem krvi - neudeležba toženca
Ker se nihče ni dolžan odzvati sodnemu vabilu, da bi bil zaslišan (prenešeno na obravnavani primer: da bi dal krvi v dokazne namene) in ga k temu ni mogoče prisiliti, za takšna ravnanja pa ni predpisana neposredna sankcija, sme sodišče glede na vse okoliščine presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje (na postavljeni izvedenski inštitut.
Nepravilna ugotovitev datuma vročitve sodbe (v zvezi z zavrženjem pritožbe) lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje.
ODZ paragraf 948, 1487.ZPP člen 339, 339/2, 370, 370/3, 372.
darilna pogodba - preklic darila - velika nehvaležnost - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravica tožeče stranke preklicati daritev zaradi velike nehvaležnosti je zastarala, ker jo je tožnik uveljavljal več kot tri leta po toženčevih domnevnih nasilnih dejanjih.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik - pogodba v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti
Ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira spor, je toženec imel status samostojnega podjetnika posameznika, pogodba je bila sklenjena v zvezi z opravljanjem toženčeve pridobitne dejavnosti, kar je drugi pogoj za uporabo pravil v postopku o gospodarskih sporih.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - zavrženje revizije
Ker nobeden od navedenih zneskov ne presega mejnega zneska 1.000.000 SIT za dovoljenost revizije, še sporne zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas pred izdajo prvostopenjske sodbe pa se pri ugotavljanju revizijske vrednosti spora ne upoštevajo, je tožničina revizija nedovoljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - izpodbijani del pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
V revizijskem postopku je sporna le odločitev o nedenarnem delu tožbenega zahtevka, ki je bil v tožbi ocenjen z zneskom 600.000 SIT. Ob spremembi tožbe zvišana ocena vrednosti tožbe se nanaša le na spremenjeni del tožbe, torej na dodatno uveljavljanje denarne terjatve, izražene v tuji valuti, odločitev o tem delu zahtevka pa je bila v pritožbenem postopku razveljavljena.
ZZZDR člen 12, 12/1, 56, 56/3, 59, 59/2.ZPP člen 385, 385/1.
določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve - varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - pasiva in aktiva premoženja - vračanje kreditov po prenehanju izvenzakonske skupnosti - vrnitev dela plačanega dolga
Pravnomočno določena deleža na skupnem premoženju veljata tako za aktivo kot za pasivo skupnega premoženja. Spornega stanovanja pri vprašanju vračanja najetega posojila za plačilo dela kupnine ni mogoče obravnavati izolirano od ostalega skupnega premoženja na način, da je pol stanovanja toženčevo posebno premoženje, druga polovica pa skupno premoženje z deleži 6/10 proti 4/10 v korist tožnice. Zato mora toženec tožnici vrniti po prenehanju izvenzakonske skupnosti plačano posojilo v obsegu, kolikor znaša njegov delež na celotnem skupnem premoženju, torej 70 % in ne samo 40 %.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu 1. odstavka 385. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj zaradi zamude roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni razumno sprožati sodnega postopka. Zato tudi ni pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe je pomembno, ali je tožnik ravnal v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo in v dodeljenem roku zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo gradnje.
vloga za sprejem v državljanstvo - negativna procesna predpostavka za uvedbo novega upravnega postopka
Obstoj vloge za sprejem v državljanstvo pomeni procesno predpostavko, ki ovira uvedbo novega upravnega postopka za sprejem v državljanstvo, pa čeprav nova vloga temelji na drugi pravni podlagi.
ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 11, 12, 15, 15/1, 23, 23/3, 62. ZUP (1986) člen 164, 164/3. ZUS člen 23, 23/3, 67, 67/2, 73.ZD člen 133, 136.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravno nasledstvo - akt o podržavljenju
V denacionalizacijskem postopku je eno od odločilnih dejstev ugotovitev upravičenca, kar se ugotavlja iz akta o podržavljenju, ki je javna listina. V denacionalizacijskem postopku se ne presoja pravilnosti oziroma zakonitosti akta o podržavljenju, temveč se na njegovi podlagi vrača podržavljeno premoženje, če so izpolnjeni drugi z ZDen predpisani pogoji. Upravičenec je lastnik premoženja ob podržavljenju, razen v primerih 11. in 12. člena ZDen. Pravno nasledstvo po upravičencu se za fizične osebe ugotavlja po predpisih o dedovanju.