tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - pojem bistveno spremenjenih razmer - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - napotitev na strokovno usposabljanje
Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da izrazito in trajno bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Sodišče ne more odreagirati na vsako časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeleženecev postopka in s tem posegati v pravnomočno odločbo o preživnini, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo inštitut pravnomočnosti sodne odločbe.
Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.
posestno varstvo - prepoved parkiranja - motilno dejanje - zadnje stanje posesti - soposest
Ker se je sodišče že na podlagi listinskih dokazov lahko prepričalo, da je toženec s parkiranim vozilom občasno onemogočal dostop na gradbišče, izvedba dokaza z ogledom na kraju samem ni bila potrebna.
Sodišče je tožencu prepovedalo le takšna ravnanja, ki bi tožnici oteževala ali ji onemogočala prost dostop do parcel 740/4, 740/5, 740/6 in 740/7, k. o. X, in ne vsakršno parkiranje na sporni poti, če slednje tožnice ne ovira.
Ker pa je tožnik zoper sklep o zavrniti predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil pritožbo, se je rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper izdani plačilni nalog po naravi stvari zamaknil do izdaje oziroma vročitve sklepa sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrnitvi njegovega predloga.
trditveno in dokazno breme - oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse le pavšalno navajala, da ni zmožna plačila sodne takse in ni podala nobenih konkretnih trditev, zakaj bi s plačilom sodne takse bilo ogroženo njeno preživljanje in na kakšen način. Trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za odločitev o oprostitvi obveznosti plačila sodne takse je namreč na predlagatelju. Sodišče skladno s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke iz obstoječih zbirk podatkov, na podlagi katerih, skladno z 12.a členom ZST-1, nato opravi presojo o strankinem predlogu. Ničesar drugega ne upošteva po uradni dolžnosti-
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00082373
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 328, 352.
izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - prednostna zadeva - predlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ničnost darilne pogodbe - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - pritožba zoper popravni sklep - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - dopolnitev z manjkajočimi podatki - prepis - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna.
Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. ZD tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - začasna ukinitev stikov - ogroženost otroka - stiska otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagatelj v komunikaciji težaven in da je njegovo vedenje v stresnih situacijah impulzivno. Najbolj problematični so prevzemi/predaje otroka. To je zaznalo tudi sodišče, zato je z začasno odredbo po uradni dolžnosti, z namenom zmanjšanja konfliktnih situacij spremenilo mesto, kjer predlagatelj sina prevzema. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da dečkova stiska ob prehodu od matere k očetu (še) ni razlog za ukinitev stikov z očetom. Procesno gradivo izkazuje, da je dečkova čustvena stiska posledica nepravilnega ravnanja in postopanja obeh staršev, ki med seboj neustrezno komunicirata in se prezirata. Nikakor pa ni z verjetnostjo izkazano, da bi bil deček na stikih z očetom ogrožen.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - laična pritožba - odsotnost z naroka
Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084577
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - storitev kaznivega dejanja - izostala dokazna ocena izpovedi priče - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi - član hudodelske združbe - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - varnostni ukrep - odvzem predmetov - odvzem mobilnega telefona - izrekanje varnostnih ukrepov - fakultativni odvzem predmetov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi sodbe - obrazloženost sodne odločbe
Državni tožilec pravilno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe izpovedbe priče A. A. ni niti povzelo, niti pojasnilo ali je pri svoji odločitvi izpovedbo te priče upoštevalo, zato ni mogoče preizkusiti ali je izpovedba priče A. A. relevantna ali ne. Zagovornik obtoženca pravilno izpostavlja, da v sodbi ni z ničemer pojasnjena storitev kaznivega dejanja, ki se očita obtožencu v okviru hudodelske združbe. Sodba prav tako nima razlogov niti o ustreznosti konkretizacije zakonskega znaka "ukvarjanje", ki se očita obtožencu, niti o dokazanosti tega očitka.
Zagovornik obtoženca v pritožbi tudi pravilno izpostavlja relevantno sodno prakso v zvezi z drugo kvalificirano izvršitveno obliko, to je povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in pravilno poudarja, da je ta zakonski znak podan takrat, kadar je nevarnost konkretna. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba tudi o tem nima zadostnih razlogov.
Pravilno pritožnik opozarja tudi, da odločba o varnostnem ukrepu odvzema telefona ne zadosti zahtevam po obrazloženosti sodne odločbe in je tudi v zvezi s to odločitvijo podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob uradnem preizkusu ugotovilo, da je izdalo napačen plačilni nalog za odmero sodne takse za pritožbo, zato ga je s sedaj izpodbijanim sklepom razveljavilo (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Posledično toženka nima pravnega interesa za vlaganje ugovora oziroma predloga za obročno plačilo sodne takse, kot je določena v razveljavljenem sklepu.
prevalitev taksne obveznosti - taksna oprostitev - obročno plačilo sodne takse - uspeh v postopku
Taksne oprostitve in taksne olajšave pri odločanju o prevalitvi taksne obveznosti na nasprotno stranko ni mogoče enačiti. Zakon namreč izrecno predpisuje, da nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, ni dolžan plačati taks le v primeru, če je sam oproščen plačila taks - torej ne tudi v primeru, ko je upravičen zgolj do obročnega plačila sodne takse. Lahko pa toženec v roku za plačilo naložene sodne takse, ki se mu še ni iztekel, še vedno vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
ZD člen 128, 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 365, 365-1.
zapuščinski postopek - pritožba - prepozna pritožba - pritožba, vložena po izteku roka - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku - izboljšanje položaja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo
Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika.
Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno. Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika.
zahtevek na zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - spremenjene razmere - povečane potrebe otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - nastanek invalidnosti - upoštevanje invalidnine
Ovrednotenje preživninskih potreb otrok ni matematično seštevek, ampak povprečna ocena potreb, ki mora pokriti tudi vse nepredvidene stroške, ki nastanejo v zvezi s preživljanjem otroka.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 13, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Z obširnimi navedbami, da bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti prošnjo za izročitev zahtevane osebe Kraljevini Španiji, ker obstaja, glede na številna poročila Evropskega parlamenta glede razmer v španskih zaporih, verjetnost, da bi bile zahtevani osebi kršene pravice iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja) kot tudi kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravice do poštenega sojenja) zagovornik uveljavlja pogoje, ki so navedeni v 522. členu ZKP, medtem ko je sodišče v tej zadevi odločalo v skladu z ZSKZDČEU-1, ki pa med pogoji za izročitev ne določa, da bi moralo sodišče v naši državi preverjati ali ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na tak način kaznovalo ( kot je to določeno v 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP ).
Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 16, 18, 31. DZ člen 161, 163.
začasna odredba v družinskih sporih - nasilje v družini - zaščita žrtve - trening starševskih veščin - stiki pod nadzorom - sekundarna viktimizacija
Napotitev na trening starševskih veščin je namenjena tistemu od staršev, ki ima pomanjkljivosti oziroma težave pri izvrševanju svojih starševskih dolžnosti. Tak trening ni namenjen temu, da bi se med žrtvijo in povzročiteljem nasilja v družini vzpostavila komunikacija.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10.
razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je ENPP sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice izvršijo ENPP na osnovi medsebojnega priznavanja, ki pomeni neposredno priznavanje sodnih odločb drugih držav članic in je nepriznavanje zgolj izjema. Pri izvajanju tega instrumenta sta najpomembnejša sodelovanje in medsebojno zaupanje med pristojnimi pravosodnimi organi. Tudi po stališču SEU je zavrnitev izvršitve ENPP izjema od vzajemnega priznavanja in jo je treba razlagati ozko. Glede na navedena izhodišča je torej treba tudi v konkretni zadevi predaje zaupati odreditveni državi Kraljevini Španiji, da je skladno s priporočili Priročnika pred izdajo ENPP opravila presojo sorazmernosti. Nadalje v Priročniku ali v obrazcu ENPP ni predvideno, da bi morala država odreditve svojo oceno o sorazmernosti utemeljiti oziroma obrazložiti, saj obrazec ENPP takšne rubrike sploh ne vsebuje. Po priporočilih Priročnika se sicer presoja sorazmernosti ENPP opravi v odreditveni državi, medtem ko Okvirni sklep 2002/584/ PNZ izvršitveni državi članici ne omogoča presoje sorazmernosti ENPP, kar je v skladu z načelom vzajemnega priznavanja. Zgolj ob resnih pomislekih izvršitvene države članice glede sorazmernosti prejetega ENPP se odreditvenemu ali izvršitvenemu pravosodnemu organu priporoča, naj vzpostavita neposreden stik, pri čemer pa se pričakuje, da bodo takšni primeri le izjemoma nastali.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082611
DZ člen 161, 269. ZPP člen 11.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - obrazloženost pritožbe - zloraba procesnih pravic - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v zavod - kolizijski skrbnik otroka - ukrep trajnejše narave - duševne motnje
Drži, da mora sodišče v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze. Vendar je treba upoštevati tudi, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Predmetni pritožbi sta v veliki meri identični, deloma dobesedno prepisani, hkrati pa z nosilnimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov ne vzpostavita vsebinske polemike. Ne v eni ne v drugi pritožbi pritožnica ne pove, katere njene navedbe oziroma dokaze ali dokazne predloge bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Pritožba navaja, da je sodišče zaključke napravilo brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve - dejansko drži prav nasprotno, brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve sta obe pritožbi. Tako prazno, frivolno pritoževanje pravzaprav pomeni zlorabo procesnih pravic (11. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082163
ZTLR člen 55. OZ člen 190, 198, 299, 378. ZSZ člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina za nepremičnino - zahtevek za plačilo uporabnine - izdaja vmesne sodbe - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - obdobje plačevanja nadomestila - neupravičena obogatitev - priposestvovanje stvarne služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - občina - razpolaganje občine z nepremičninami - nezazidano stavbno zemljišče - denacionalizacija - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, da določba iz 55. člena ZTLR velja tudi za nepremičnine, na katerih je imela pravico uporabe občina. Tudi občino je namreč moč šteti kot družbeno pravno osebo, nepremičnino, ki je bila v upravljanju občine, pa je moč vrednotiti (vsaj) na podoben način, kot to velja za družbena sredstva. Pravilna je nadaljnja argumentacija sodišča prve stopnje, da je občina nepremičnino uporabljala kot osnovo za uresničevanje takratnih "družbenopolitičnih funkcij", kamor je sodilo tudi upravljanje z zemljišči, upravljanje z zemljišči pa predstavlja del področja ravnanja z nepremičninami. Pravna argumentacija sodišča prve stopnje temelji na enakih interesnih in vrednostnih temeljih, s katerimi je sodna praksa opredelila pravni institut družbenega sredstva v družbeni pravni osebi in s tem povezane zakonske predvidene pravne posledice. Ključni pomen pri tem ima izhodiščni koncept družbene lastnine, da lastninska pravica na stvari ni pripadala nobenemu konkretnemu subjektu, temveč celotni družbi in vsakemu posameznemu članu te družbe, kar dodatno kaže, da je interesni temelj po prepovedi priposestvovanja služnosti, ko gre za nepremičnino v družbeni lastnini in na kateri je imela pravico uporabe občina, s katero je tudi dejansko upravljala, še toliko bolj izražen. Iz teh razlogov okoliščine konkretnega primera niso istovrstne primerom iz sodne prakse, v katerih je bilo ugotovljeno, da obstojijo stvarnopravna upravičenja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi priposestvovanja, s tem, da je v večini teh primerov izpostavljeno, da za izključitev možnosti priposestvovanja stvarne služnosti ne zadošča, da je bila nepremičnina le v uporabi družbene pravne osebe, temveč bi morala predstavljati družbeno sredstvo, ki kot temeljna lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela ne bi smela biti okrnjena s pravicami drugih oseb.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost - razlogi o odločilnih dejstvih
Glede na na to, da je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika z obvestilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26. 6. 2024 obvestilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 25. 6. 2024 in da iz zaznamka "procesna dejanja" v elektronskem izvršilnem spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 postal pravnomočen 25. 6. 2024, iz prejemne štampiljke na dolžničinem ugovoru z dne 25. 6. 2024 pa je razvidno, da jo je sodišče prve stopnje prejelo neposredno 27. 6. 2024, pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj natančno obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen; zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica dne 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala, ne zadošča.
Tožnici je moral le zagotoviti standard prebivanja, kot ob sklenitvi pogodbe. Zaradi višje sile (plaz) je bilo treba urediti začasno rešitev za bivanje tožnice in to je toženec s tem, ko ji je ponudil bivanje pri njih (E.), tudi skušal zagotoviti, a tožnica na ponudbo ni pristala. Toženec seveda tožnice ne more prisiliti v določeno (začasno) rešitev, po drugi strani pa na podlagi sklenjene pogodbe ni dolžan adaptirati sosednje hiše. Zaveza z dne 21. 9. 2017 ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato ne more biti del pogodbe (o preužitku), saj ne zmanjšuje obveznosti katere od pogodbenih strank, ampak gre za samostojno, novo obveznost, ki jo je prevzel toženec. Tožnica bi izpolnitev te lahko zahtevala z ustreznim zahtevkom, nikakor pa neizvršitev te zaveze ne more voditi do razveze pogodbe. Drugi odstavek 568. člena OZ določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba o preužitku razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Gre seveda za obveznosti iz pogodbe, ne pa druge obveznosti.
ZJN-2 do novele in tudi po noveli ZJN-2B ni določal naročnikove obveznosti neposrednih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Deseti odstavek 5. člena izvajalske pogodbe in dopis toženke z dne 3.10.2014 (dano soglasje k podizvajalcu) ne pomenijo akcepta nakazila in nenazadnje ne gre za izjavi toženke podizvajalki, ampak za izjavi toženke izvajalcu (prvi odstavek 1036. člena OZ). Velja pritrditi zavzemanju toženke s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso , da bi moral biti akcept nakazila dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, predvsem pa konkretiziran glede obveznosti, ki jo mora izpolniti asignat, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla.
Zmotno je tožničino stališče, da so bile te njene terjatve pripoznane s strani izvajalca in naročnice, ker nihče ni zavrnil njenih začasnih situacij. Potrditev količine in vrednosti opravljenih del (100%), čemur so situacije namenjene, namreč ne pomeni pripoznanja obstoja terjatev iz naslova 10% zadržanih sredstev. Ta sredstva so namenjena zavarovanju naročnika oziroma pri podizvajalski pogodbi zavarovanju izvajalca glede (napak) kakovosti izvedenih del.