pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Zakonska določba o transformaciji delovnega razmerja iz 54. člena ZDR sankcionira le sklepanje pogodb o zaposlitvi v nasprotju z 52. členom ZDR. Zato vsaka pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi (na primer neupoštevanje zdravstvenih omejitev delavca za opravljanje določenega dela), še ne pomeni razloga za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožena stranka je dokazala, da je bil razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom začasno povečan obseg dela. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene v nasprotju z zakonom in da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen.
Temelje za oceno izgubljenega dobička mora razkriti odškodninski upravičenec in on nosi glede tega trditveno in dokazno breme - podati mora trditve tako o višini posameznih postavk kot razloge, zaradi katerih je prav na tak način izračunan izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Za te trditve pa mora predložiti tudi primerne in zadostne dokaze. Koliko dejstev mora zatrjevati in katere dokaze mora predložiti, je odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke.
Ker ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe na ugotovitev pravnega razmerja, ki je glede lastništva že vpisano v zemljiški knjigi, se tožba zavrže.
Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če najemodajalec predhodno, z opominom z vsebino iz 3. odstavka 103. člena SZ-1, ni pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Najemodajalec mora poskrbeti, da je najemnik dejansko seznanjen z opominom, z vsebino kot jo določa zakon. Bistvo 3. odstavka 103. člena SZ-1 je v tem, da se najemniku omogoči, da svojo obveznost izpolni in se seznani s posledicami, če tega ne bo storil. Dokazno breme glede dejanske seznanjenosti najemnika je na najemodajalcu.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
Skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti ni zatrjeval, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno, na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo.
Pri tožniku je prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, vendar šele od 26. 2. 2014 dalje. Stanje, ugotovljeno po dokončni odločbi, zlasti če gre za poslabšanje zdravstvenega stanja, je lahko edino stvar novega postopka pri tožencu, ne more pa biti novo stanje upoštevno v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082370
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - povzročitev lahke telesne poškodbe - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odgovornost - ugovor deljene krivde - dokaz z izvedencem - listinski dokaz - identično dejansko stanje - pravična denarna odškodnina
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače. Kljub kazenski obsodilni sodbi pa mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti, saj kazenska obsodilna sodba ugotovitev glede tega vprašanja ne vsebuje, ker je to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno.
Sodišče je lahko odločilo o nepremoženjski škodi brez izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke.
plača - plačilo za delo - dokazno breme - pisni obračun plače
Res je, da je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev, ki so potrebna za nastop s tožbo uveljavljane posledice, v konkretnem primeru torej za nastanek obveznosti toženca, da tožnici plača neizplačane plače ter zanjo obračuna neplačane prispevke. Vendar pa je ob zatrjevanju tožnice, da ji toženec nikoli ni izstavil plačilnih list in da ji je plačal le del zapadlih plač in da tudi ni v celoti poravnal prispevkov, ki se obračunavajo od plače, dokazno breme glede neizplačanih plač, obstoja plačilnih list in plačila prispevkov prešlo na toženca. Toženec, ki trdi, da je izstavil plačilne liste, bi to svojo trditev moral dokazati tako, da jih predloži. Toženec je bil na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDR tožnici dolžan ob vsakem izplačilu plače izdati pisni obračun plače, česar ni storil. Zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen.
leasing pogodba – enostranski odstop od pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – izračun škode – dogovor o izračunu škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je določba 25.b Splošnih pogojev nična. Ta določba predstavlja zgolj dogovor o izračunu poslovne škode, ki nastane leasingodajalcu v primeru enostranskega odstopa od pogodbe pred potekom pogodbenega roka in obveznosti leasingojemalca, da nastalo škodo povrne. Pravno podlago njegove obveznosti predstavljajo določbe o poslovni odškodninski odgovornosti.
Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ, mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
ZDR člen 31, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - ponarejanje listin
Ni dokazano, da je tožnica vedela, da gre za ponarejene listine, zato ji uporabe ponarejene oz. spremenjene listine kot prave, to je ravnanja, ki naj bi imelo znake kaznivega dejanja, ni mogoče očitati. Prav tako ni dokazano, da je bila tožnica tista oseba, ki je ponaredila žig in podpis odgovornega projektanta na projektu vodovodnega priključka. Zato ji kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. členu KZ-1 ni mogoče očitati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013388
ZTPDR člen 70. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131. ZDR-1 člen 177.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prometna nezgoda - voznik tovornega vozila
Toženec (voznik tovornega vozila s prikolico) hitrosti in načina vožnje ni prilagodil masi tovornega vozila in razmeram na cesti, kar je imelo za posledico pregretje zavor. Toženec zaradi zmanjšanega zavornega učinka do kritičnega ovinka ni mogel dovolj zmanjšati hitrosti, da bi lahko varno prevozil ovinek in v posledici tega se je priklopljena prikolica zaradi ostrega zavoja, zvrnila na levi bok. Toženec je bil izkušen poklicni voznik (22 let izkušenj). Vozil je na cesti, ki jo je dobro poznal. Zavedal se je, da prevaža tovor, ki je težji od 20.000 kg, kar je skupaj s težo vozila znašalo 37.000 kg. Glede na to, da je poznal cesto in vedel, da gre za dolg spust, a je vseeno vozil v 6 prestavi, čeprav je vedel, da to ni običajno, predstavlja takšno ravnanje tožnika hudo malomarno ravnanje.
Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.
Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013418
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 50.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Prvo tožena stranka je opustila nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo oz. varno uporabljanje vrat, zato je odgovorna za nastalo škodo po načelu krivdne odgovornosti.
Tožnik je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko stopa skozi vrata, posebej še, če gre za težka vrata, ki se zapirajo na poseben zapiralni mehanizem. Tožnik je poskušal ustaviti vrata, tako da je dlan leve roke naslonil na vrata in jih skušal zadržati. Tudi po izkustvenem pravilu je takšno ravnanje lahkomiselno, saj bi moral pričakovati, glede na težo vrat, da mu lahko vrata prste stisnejo, glede na kratek časa zapiranja vrat. Zato tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 20 %.
zavarovalno razmerje - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
V smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je bilo obvezno zavarovanje poslovodnih oseb in družbenikov do uveljavitve novele zakona ZPIZ-1 s 1. 1. 2002 obvezno le, če so dosegle takšne dohodke, ki so predstavljali osnovo za obračun dohodnine, najmanj v znesku minimalne plače, in če niso bile obvezno zavarovane na drugi podlagi. Oba pogoja sta morala biti izpolnjena kumulativno, saj sicer do 31. 12. 2001 za takšne osebe zavarovanje ni bilo obvezno. Od uveljavitve novele ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 dalje pogoj osnove za obračun dohodnine najmanj v višini minimalne plače ni bil več določen. Ker sodišče prve stopnje teh pravno relevantnih dejstev za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 ni ugotavljalo, je tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjskega posamičnega upravnega akta o lastnosti zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2000 dalje (do 17. 4. 2011 ter od 8. 7. 2011 do 18. 8. 2011) preuranjeno zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 25, 25/1, 34, 34-7. ZPIZ-2 člen 3, 6, 11. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - brezposelna oseba - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V ZPIZ-2 je bil za zavarovance iz 3. člena določen rok, v katerem morajo ustrezno urediti prostovoljno zavarovanje. Na podlagi te določbe so zavarovanci do vključno 7. 6. 2013 lahko na podlagi dokazil uredili prostovoljno zavarovanje. Tožnica tega ni storila, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložila 12. 6. 2013, rok za vložitev pa se je iztekel 7. 6. 2013. Ker je tožnica zamudila rok za vložitev zahteve, je toženec takšno vlogo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelne osebe, ki je vpisana v katero od evidenc pri Zavodu RS za zaposlovanje, na podlagi 7. alinee 34. člena ZPIZ-1 od 1. 2. 2012 dalje, pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).
Naročnik lahko graja napake po pozivu k pregledu in prevzemu, torej takrat, ko podjemnik sam sporoči, da je delo dokončano. Ko se delo še izvršuje, lahko naročnik graja pričakovane (in torej morda še niti ne obstoječe) napake. Vendar pa to podjemnika ne odveže bremena grajanja napak potem, ko ga podjemnik pozove na pregled in prevzem, saj se obstoj napak lahko zares ugotovi šele potem, ko so po podjemnikovem mnenju dela izvršena.
Podjemnik od naročnika ne more zahtevati plačila, preden od naročnika ne zahteva, naj pregleda in prevzame izvršeno delo. Podjemnik po pregledu in prevzemu praviloma ne odgovarja več za očitne napake in lahko od naročnika zahteva plačilo.
Zakon nalaga pregled „brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče“. Pregled in prevzem morata biti torej opravljena nemudoma, razen če temu nasprotujejo utemeljen razlog. Če pa naročnik nemudoma ne pregleda in prevzame izvršenega dela brez utemeljenega razloga, se delo šteje za prevzeto. Podjemnik je upravičen do plačila kljub temu, da ni bilo ne pregleda, ne prevzema. Nastopi namreč fikcija pregleda in prevzema.
Breme zatrjevanja, in po potrebi dokazovanja, da je bilo delo izvršeno v skladu s podjemno pogodbo, nosi podjemnik, vendar le do pregleda in prevzema ali fikcije prevzema. Že po prejemu poziva k prevzemu, ki mu ni nemudoma sledilo grajanje napak, je nastala fikcija prevzema.
Tožena stranka (pravna oseba) je imela s Pošto Slovenije sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala in sicer, da se ji vse pošiljke, naslovljene na naslov, kjer ima svoj sedež, vročajo preko poštnega predala. Zato je Pošta ravnala pravilno, ko je toženi stranki v poštnem predalu pustila obvestilo o prispelem pismu (tožbo skupaj s pozivom, da stranka odgovori na tožbo), na katerem je poštni delavec označil, kje in v katerem roku se pismo lahko prevzame in po roku pustil sodno pošiljko v poštnem predalu. Zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da ji sodna pošiljka (tožba) ni bila pravilno vročena v odgovor.