Načeloma drži, da je pravilo „petitorium absorbet possessorium“ aktualno tedaj, ko spor zaradi motenja posesti in spor o pravici do posesti tečeta vzporedno oziroma ko je petitorna pravda končana kratek čas pred začetkom motenjske pravde. V izjemnih situacijah je mogoče odstopiti od zahteve po takšni časovni povezanosti obeh sporov.
predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – teorija ratio legis vzročnosti – namestitev poštnega predalčnika
Pravnorelevantni vzrok škode je tisti škodni dogodek, katerega rednemu učinku ustreza konkretna škoda. Zatrjevana škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Tožencu je ne moremo pripisati, saj med zatrjevano škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi pravnomočnosti sklepov o izvršbi in namestitvijo nabiralnika, ni naravne in logične povezave. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki „običajno“, „praviloma“ v rednem teku stvari pripeljejo do škode.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 337. OZ člen 346.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
Določba drugega odstavka 72. člena ZDen izrecno izključuje zahtevke za čas do začetka veljavnosti zakona. To očitno pomeni, da se ti zahtevki priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve premoženja. Če zakonodajalec ne bi imel v mislih utemeljenosti zahtevkov od uveljavitve zakona dalje, bi bila vsebina določbe drugega odstavka nesmiselna.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
sprememba pooblaščenčevega naslova - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - javna objava
Ker se vsa pisanja vročajo strankinemu pooblaščencu, je jasno, da je dolžna stranka (oziroma njen pooblaščenec) sodišču takoj sporočiti tudi vsako spremembo pooblaščenčevega naslova. Če tega ne stori, trpi (neposredne in posredne) zakonske posledice takšne opustitve.
Sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova pomeni obvestilo sodišču v konkretnem (pravdnem) postopku. Tega ne more nadomestiti ne (splošno) obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije poslano posameznemu sodišču, ne s strani AJPES podana objava podatka o spremembi pooblaščenčevega sedeža. Prav tako ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da je pooblaščenka svojo dolžnost izpolnila s tem, ko je v soglasju za udeležbo v postopku mediacije navedla svoj novi naslov. Navedba njenega (novega) naslova v omenjenem soglasju je bilo namreč namenjeno postopku mediacije (oziroma njegovim potrebam) in ne predmetnemu pravdnemu postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083400
ZNP člen 37. ZPP člen 76, 82, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 443. SPZ člen 11, 47.
gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
Pritožba zatrjuje, da so bila posamezna dejanja v zvezi s prenosom lastninske pravice na toženca opravljena že pred sklenitvijo darilne pogodbe, kar pa ne more izpodbiti verjetnostne ugotovitve prvega sodišča, da je bila darilna pogodba in aneks sklenjen s tožencema prav iz razloga, da bi se na ta način škodovalo tožniku pri uveljavljanju njegove terjatve zoper dolžnika, saj je bila sporna pogodba sklenjena 28. 2. 2012, na dan zapadlosti upnikove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
V skladu s 1. odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. V konkretnem primeru gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Sodišče je pravilno napotilo na pravdo dediča, ki je prejem zneska 2.000.000,00 SIT s strani zapustnika priznal (da znesek ne predstavlja darila) in le pavšalno trdil, da naj bi ta znesek predstavljal poplačilo za njegova vlaganja.
umik tožbe - ustavitev postopka - pravdni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vzroki za razvezo
Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057271
ZIZ člen 46, 46/2, 138, 138/1. OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7.
odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – poplačilo upnika v izvršbi – razpravno načelo
Bistveni pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Zarubljena denarna sredstva na dolžnikovem računu se namreč lahko izplačajo upniku šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čeprav se izvršba začne opravljati tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Z odpravo klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je odpadla pravna podlaga za izvedeno izvršbo. V obravnavanem primeru je bilo torej poplačilo upnika v znesku 687,18 EUR izplačano po podlagi, ki je kasneje odpadla. Sprejeta odločitev za povračilo navedenega zneska ter pripadajočih zamudnih obresti je pravilna in skladna s 3. odstavkom 190. člena OZ in 193. členom OZ.
postopek izbire kandidata - neizbrani kandidat - organi zavoda - soglasje ministra - direktor - javni zavod
Določba šestega odstavka 56. člena ZSV in 31. člena statuta tožene stranke (javnega zavoda) določata, da direktorja tožene stranke imenuje in razreši Svet s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo (m
inister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
), po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež (župana). Pristojni minister pred sprejetjem sklepa o imenovanju direktorja s strani Sveta soglasja k sklepu ni podal. Zato je izpodbijani sklep o imenovanju nezakonit.
Soglasje ministra je del postopka imenovanja direktorja, zato je sklep o imenovanju zakonit le, če je že v trenutku njegovega sprejema podano soglasje pristojnega ministra iz šestega odstavka 56. člena ZSV oz. 31. člena statuta tožene stranke.
izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina
Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
Stališče, da tudi za samo menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice velja menična strogost, nima podlage v pravilih meničnega prava. Menični upnik je upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že s samo izročitvijo takšne menice. Za katero obveznost je bila izdana, se nato ugotavlja v dokaznem postopku. Ugotavljanje dejstev glede (pravilnosti) izpolnjevanja bianco menice potemtakem ni omejeno zgolj na pisno pooblastilo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.