ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0083387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – napotitev oškodovanca na pravdo – povrnitev nepremoženjske škode – zakonske zamudne obresti – ne bis in idem – pravnomočno razsojena stvar – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obsegu, v katerem je o zahtevku pravnomočno razsodilo že kazensko sodišče, sodišče pa je ponovno v pravdnem postopku odločalo tudi glede tega dela zahtevka, je podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057236
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 569, 1012.
poplačilo kredita – konto kartica – dokazilo o plačilu – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje z izvedencem
Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je zato utemeljena.
ZNP člen 4, 35, 168, 168/1, 174, 177. EZ-1 člen 473, 473/1, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit – višina sodnega depozita – izjava o depozitu – nujni postopek za omejitev lastninske pravice
Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, ko je depozit dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – dolgovni seznam – davčna izvršba
Seznam izvršilnih naslovov je le dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Ni utemeljena pritožbena trditev, da je kasneje izdani seznam izvršilnih naslovov nadomestil prej izdanega, glede na to, da se določene terjatve v obeh prekrivajo. Takšen način izdajanja seznamov izvršilnih naslovov, pri čemer jih upnica glede na dodajanje posameznih izvršilnih naslovov in obračun obresti sestavlja po stanju na določen dan, ne pomeni, da je dolžnica terjatve po posameznih izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznama kot izvršilnega naslova, dolžna plačati večkrat.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083400
ZNP člen 37. ZPP člen 76, 82, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 443. SPZ člen 11, 47.
gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
ZIZ člen 53, 53/2, 62. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.
sprememba pooblaščenčevega naslova - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - javna objava
Ker se vsa pisanja vročajo strankinemu pooblaščencu, je jasno, da je dolžna stranka (oziroma njen pooblaščenec) sodišču takoj sporočiti tudi vsako spremembo pooblaščenčevega naslova. Če tega ne stori, trpi (neposredne in posredne) zakonske posledice takšne opustitve.
Sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova pomeni obvestilo sodišču v konkretnem (pravdnem) postopku. Tega ne more nadomestiti ne (splošno) obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije poslano posameznemu sodišču, ne s strani AJPES podana objava podatka o spremembi pooblaščenčevega sedeža. Prav tako ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da je pooblaščenka svojo dolžnost izpolnila s tem, ko je v soglasju za udeležbo v postopku mediacije navedla svoj novi naslov. Navedba njenega (novega) naslova v omenjenem soglasju je bilo namreč namenjeno postopku mediacije (oziroma njegovim potrebam) in ne predmetnemu pravdnemu postopku.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega na predmetu izvršbe – hipoteka
Izključni namen postopka za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je presoja, ali je verjetno, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom tovrstni postopek tako ni namenjen obravnavanju ugovorov, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe, izvršilni naslov ter obstoj in veljavnost upnikovih terjatev in zastavnih pravic.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
razlaga pogodbe – nega oskrbovancev – neupravičeno zaračunana storitev nege – dokaz z izvedencem – postavitev novega izvedenca
Storitev (nege oskrbovancev v domu za starejše občane), ki je bila v redu opravljena, ni zaračunana neupravičeno, če je ob sicer popolni in ustrezni zdravstveni dokumentaciji zdravnik pomanjkljivo izpolnil nek obrazec.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – denarna socialna pomoč
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina RS oziroma občine in se to premoženje s sklepom izroči RS oziroma občini, ki je sredstva zagotavljala. Ker ni bilo predloga občine in soglasja dedičev, da se omejitev izvede le na posamični nepremičnini oziroma denarnih sredstvih, je sodišče omejitev dedovanja pravilno izvedlo na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.