vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravilna vročitev tožbe - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine
Dejstvo, da je prejel tožbo izhaja iz povratnice, ki je javna listina in potrjuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje – skrbnost odvetnika – izvedba naroka – očitnost utemeljenosti predloga
Materialnopravno zmotna je ocena sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kolikšno skrbnost mora izkazati tožeča stranka oziroma osebje, zaposleno v pisarni njenega pooblaščenca, da je možno ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izhodišče, da bi morala tožeča stranka nujno sama opremiti vsako pošiljko z oznakami za „priporočeno“ oziroma preveriti, če je poštni delavec razumel njena navodila, je v tem smislu prestrogo, sploh če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tak način oddaje pošiljk, kot je bil v obravnavanem primeru, uspešno tekel dalj časa in se je zataknilo šele pri pošiljkah, ki so bile oddane tega dne.
Gre za služnost, ki se po sami naravi stvari ne izvaja pogosto, zato ni nujno, da so se toženci že s samo postavitvijo ograje izvrševanju služnosti uprli, saj dokler tožnik ni izvršil ali poizkušal izvršiti vleke lesa, se toženci temu niso mogli upreti.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080945
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 240. ZIZ člen 270, 270/3. URS člen 23.
začasna odredba – začasna odredba proti stečajnemu dolžniku – poseg v lastninsko pravico – tehtanje ustavnih pravic – zemljiški dolg – pravica do lastnine – pravica do sodnega varstva
Če je dolžnik na vseh nepremičninah vpisal zemljiški dolg v korist neznanih imetnikov, je potrebno dati prednost upnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva (pred razpolagalno pravico lastnika). Zemljiški dolg ni odvisen od obstoja terjatve, za katero je bil ustanovljen, in njegove prenosljivosti ni mogoče slediti, zaradi česar je predlagana začasna odredba edini način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je, da bi bila upnikova terjatev v stečajnem postopku vsaj delno poplačana.
ZDR-1 člen 126, 126/1. ZIZ člen 34, 34/1, 34/2, 102, 128, 128/2.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - razlikovanje - objektivne meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi - (ne)učinek res iudicata
Bistvena je zahteva po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva v sklepu o izvršbi, da pri izvrševalcih ne nastopi dvom o obsegu dovoljene izvršbe. Jasnost pa se lahko doseže le na način, da se upošteva opredelitve pravnih pojmov, kot so ti v pravnem sistemu jasno določeni in jih ni dopustno širiti mimo jasnega zakonskega pomena. Zato je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
spor majhne vrednosti – stanje v času vložitve pripravljalne vloge tožene stranke – pritožbeni postopek – dokazno gradivo – pobotni ugovor – absolutna izključitev pobotnega ugovora
Tudi pritožbeno sodišče mora pri presoji pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje upoštevati stanje v času vložitve pripravljalne vloge tožene stranke. Zato v pritožbenem postopku predloženo dokazno gradivo zanj ni upoštevno.
Ureditev, po kateri (že) za redni postopek velja, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi (absolutna izključitev pobotnega ugovora), je smiselno mogoče uporabiti tudi v postopku, kakršen je obravnavani (tj. v postopku v sporu majhne vrednosti).
OZ člen 240. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 31.
skrbnost vzdrževalca cest – pravni standard – višja sila – odškodninska odgovornost – nepričakovan dogodek
Strogost merila skrbnosti vzdrževalca ceste je treba prilagajati razredu oz. kategoriji ceste, ki se vzdržuje, saj višja kategorija ceste predpostavlja večjo gostoto prometa, višje hitrosti vozil in zato bistveno večjo nevarnost.
Zaradi nesporne in jasno označene problematičnosti odseka bi moral biti vzdrževalec ceste pri pregledovanju in posipanju ceste še posebej pazljiv, po posipanju ceste v zgodnjih jutranjih urah pa bi moral računati z nadaljnim padanjem temperatur in nastankom poledice, zaradi česar se ne more sklicevati na višjo silo.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – posledice nepravočasno vloženega ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
ZFPPIPP v 298.a členu v ničemer ne izključuje uporabe 62. člena, ki ureja prav situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese njegove terjatve ali ločitvene pravice, ki se sicer v tem pogledu šteje za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP. Tako pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati in to z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev oziroma z ugovorom zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, če je podana situacija iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep – legitimacija upravitelja – organ postopka zaradi insolventnosti
Upravitelj ni stranka postopka, temveč organ postopka zaradi insolventnosti. Zato zakon tudi omejuje legitimacijo upravitelja za pritožbo le na tiste sklepe, za katere zakon izrecno določa, da ima upravitelj pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080966
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 58, 61, 62, 82, 112.
pogodba o delu - podizvajalci - nominirani podizvajalci - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - pripoznana terjatev - trditveno in dokazno breme
Podizvajalec ima neposredni zahtevek (actio directa) do naročnika, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec; 2. v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Napačno pa je stališče, da bi morala biti pripoznana tudi terjatev izvajalca nasproti naročniku.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja – zdravstveno stanje dolžnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, na katere se je dolžnik skliceval v svojem predlogu. Ni namreč upoštevana okoliščina, da je eden od dolžnikovih otrok otrok s posebnimi potrebami, niti njegovo zdravstveno stanje, na katerega se je dolžnik skliceval že v predlogu za odpust obveznosti in predložil tudi ustrezna dokazila. Ima namreč psihične težave (anksioznost) in telesne težave (desna rama), telesne težave pa mu onemogočajo opravljanje težjih del, zato je napačna navedba, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči.
stroški nepravdnega postopka – postopek vzpostavitve etažne lastnine – zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine – stroški nasprotnega udeleženca
Predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine ne more biti zemljiškoknjižni lastnik. Razmerja med strankami torej v postopku, kot so ga sprožili predlagatelji, ni bilo mogoče urediti. Koristi od postopka nasprotna udeleženka ni mogla pričakovati. Zato bi bilo nepravično, da bi morala prva nasprotna udeleženka, ki postopka, v katerem so ji nastali stroški, ni sprožila in od njega tudi ni mogla pričakovati nobenih koristi, nositi sama.
osebni stečaj – priglasitev terjatve zunaj roka – preizkus terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – pridobitev izvršilnega naslova – cilj stečajnega postopka – poplačilo upnikov – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju – poplačilo upnikov (oz. odpust obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom.
načelo koncentracije – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – izguba izločitvene pravice – ugovor zoper sklep o prodaji – neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik nima.
V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj – asignacija – verižna kompenzacija – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – običajen način plačila – pravila poslovnih običajev – primerljivi pravni posli – drugačen dogovor pravdnih strank – prepričanje o solventnosti – povprečno skrben gospodarstvenik
Če bi tožeča stranka sicer uspela dokazati, da je bil tak način poslovanja neobičajen med pravdnima strankama, a bi bilo po drugi strani hkrati ugotovljeno, da je tak način poslovanja običajen v primerljivih poslih v pravnem prometu nasploh, zakonska domneva ne bi veljala.
Ker so pravila poslovnih običajev dispozitivne narave, lahko stranke pravilo poslovnih običajev vedno nadomestijo z vsebinsko drugačno rešitvijo vprašanja. Četudi torej tak poslovni običaj obstaja, sta se stranki dogovorili drugače – za plačilo v denarju, možnost plačila z drugačnim načinom, kot je bila v konkretnem primeru verižna kompenzacija in asignacija, pa ni bila možen način poravnave terjatve tožene stranke.
Kljub postopnim plačilom, za katera je sodišče že ugotovilo, da niso bila običajna med strankama, pa niti ni prišlo do popolnega plačila. Očitno je torej, da je tožena stranka kljub načelnemu nestrinjanju s takim načinom plačevanja želela priti vsaj do dela poplačila svoje terjatve. Vse navedeno pa so bile take okoliščine, ki so toženi stranki narekovale, da se prepriča o solventnosti tožeče stranke, kar bi moral storiti vsak povprečno skrben gospodarstvenik.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073436
ZFPPIPP člen 34, 271, 271/1, 271/2, 277, 277/1, 278, 278/2. OZ člen 39, 86, 87, 256. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – subjektivni pogoj – insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti – nastop obveznosti enakopravnega obravnavanja upnikov – ničnost – zahtevek za uveljavljanje ničnosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Položaj insolventnosti je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno. Obveznost enakopravnega obravnavanja upnikov nastopi šele v trenutku, ko družba, kasnejši stečajni dolžnik, postane insolventna. V okviru rednega poslovanja, ko torej ni mogoče govoriti o elementih insolventnosti, pa družbe svobodno v okviru lastne poslovne politike izbirajo odnos do svojih upnikov.
Stranki, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnosti ni treba posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom v tožbi. Zadostuje, da je tožeča stranka postavila dajatveni zahtevek, ki ga je mogoče obravnavati kot kondikcijski zahtevek v posledici ugotovljene ničnosti.
O kršitvi bilo mogoče govoriti zgolj v primeru, da bi sodišče prve stopnje v posledici napačnega pravnega pouka štelo, da tožena stranka pritožbe ni vložila pravočasno. Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne more skrajšati. Tožena stranka je bila sicer res zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, vendar zaradi tega ni bila prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, saj sodišče prve stopnje napačnega pravnega pouka ni štelo v njeno škodo, s tem pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka.
Zgolj opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokazni postopek ter o zadevi po izvedenem dokaznem postopku meritorno odločilo. Ker se tožena stranka ni udeležila niti prvega, niti drugega naroka naroka za glavno obravnavo, sodišču pa je v obeh primerih posredovala zgolj posplošeno opravičilo za svoj izostanek (brez kakršnihkoli dokazov), sodišče prve stopnje v odsotnosti relevantnih navedb in dokazov ni imelo podlage odločiti drugače kot je, torej da oba naroka opravi v njeni odsotnosti.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (po posameznih postavkah v stroškovniku), ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
obligatornost glavne obravnave – načelo neposrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov izven glavne obravnave
Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.
ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - overitev poročila o premoženjskem stanju - notarska overitev - upravna overitev - nedovoljene pritožbene novote - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču
Podpis na poročilu o premoženjskem stanju mora biti notarsko overjen. Upravna overitev ne zadošča.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).