zdraviliško zdravljenje - zavrženje revizije - odvetnik - pooblaščenec
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči.
stvarna pristojnost - spor o avtorskih pravicah - pravice iz industrijske lastnine
Tožnik v tem sporu uveljavlja izločitveno pravico v stečajnem postopku glede avtorske pravice nad računalniškimi programi, podatki, vezanimi nanje in pripravljalnim gradivom za 151 cenikov, ki jih je tožnik izdelal v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki. Zato je na podlagi drugega odstavka 103. člena ZS (po katerem je za odločanje o sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami, telesi, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami) za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 določa obseg pravic intelektualne lastnine, za katero je lahko pristojno delovno sodišče. Gre le za pravice iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem, ne pa za celoten spekter intelektualne lastnine, med katero spada tudi avtorska pravica. To je razvidno iz določbe drugega odstavka 103. člena ZS, ki sicer določa izključno krajevno pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje na prvi stopnji v sporih o pravicah intelektualne lastnine, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami. Ta izjema se nanaša ravno na spore iz industrijske lastnine, v smislu točke d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
sodna taksa - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo – enotna sodna taksa – dopolnitve predloga – objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Taksna tarifa predpisuje enotno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo, kar pomeni, da se za predlog za izvršbo, ne glede na njegove dopolnitve v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ, plača ena sodna taksa.
Sodna taksa po tarifni številki 4012 Taksne tarife se plača za postopek o predlogu upnika na podlagi 34. člena ZIZ, v primeru objektivne kumulacije izvršilnih sredstev, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Za pritožbeno rešitev zadeve je upoštevno le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z listinskimi medicinskimi izvidi, izdanimi do konca predsodnega upravnega postopka. Vsa morebitna poznejša poslabšanja, izkazana z novejšo medicinsko dokumentacijo, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073434
ZGD-1 člen 515, 515/1. OZ člen 341, 341/1, 364, 364/1. ZPP člen 333, 333/1, 337, 337/1.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka – prekluzija – podjemna pogodba – pripoznava terjatve – upravičenec za pripoznanje terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – zastopanje d. o. o. – poslovodja
Ker je tožena stranka d.o.o., jo je lahko zastopal zgolj njen zakoniti zastopnik. To pa je bil poslovodja (1. odstavek 515. člena ZGD-1) in nikakor ne računovodja tožene stranke.
Tožnik je upravičen do reparacije oz. odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ne bi nezakonito prenehalo iz razlogov na strani delodajalca.
Upoštevajoč izvedene dokaze, zlasti podatke iz plačilnih list za obdobje neposredno pred prenehanjem delovnega razmerja (to je plačilnih list za sporne mesece), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi tožnik tudi v spornem obdobju od nezakonite odpovedi dalje prejemal najmanj takšno plačo, kakršno je prejemal v marcu in aprilu 2009, ko je delo za toženo stranko dejansko opravljal. V tem času je bila tožniku izplačana plača po urni postavki 5,14 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo to urno postavko tudi za izračun pripadajoče plače za sporno obdobje, čeprav je za mesec junij 2009 prejel nadomestilo plače po nižji urni postavki, ker v tem mesecu dela ni opravljal. Tožnik je namreč upravičen do reparacije oziroma nadomestila plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, to pa je plača po urni postavki 5,14 oziroma znesek 904,64 EUR mesečno (glede na povprečen mesečni fond ur 176 ur).
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oziroma nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (17. 12. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino (temelj) nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pomoč - dogovor za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - dokazna ocena - pravica do predlaganja dokazov - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - razlogi sodbe - pravica do predlaganja dokazov - izvajanje dokazov
Če torej pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic obrambe iz 5. člena ZKP za obdolženega M.B. ni bila uporabljena, potem istemu obdolžencu tudi ni mogla biti kršena.
Če že, vendar potem mora biti glavna obravnava zelo široko razumljena, je lahko pravica do obrambe kršena tedaj, ko je sodba oprta na kakšen dokaz, ki sicer ni bil pridobljen protipravno (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), spet pa tako, da je bila ena stan v postopku prikrajšana (gl. na primer odločba Ustavnega sodišča Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 idr.).
Kot je znano, je obsodilna sodba predhodni - nujni pogoj, da bi sodišče oškodovancu premoženjskopravni zahtevek prisodilo (drugi odstavek 105. člena ZKP). Naslednji - vsebinski pogoj je vrsta podatkov, ki morajo dati zanesljivo podlago za popolno in delno razsojo.
Citirano ustavnopravno izhodišče pa še zmeraj ne pomeni, da so podatki pridobljeni po odredbah preiskovalne sodnice I Kpd 90495/2010 (16, 17 in 18) z dne 21. 12. 2010, ustavnopravno nedopustni in da se sodba nanje v smislu 8. točke prvega odstavka 378. člena ZKP ne bi smela opreti. Ti podatki namreč niso bili pridobljeni po kasneje razveljavljenih določbah ZEKom, ampak po 149.b članu ZKP. Razlika je pomembna, ker pri slednji določbi ne gre več za preventivno in neselektivno pridobivanje podatkov (gl. Gorkič P., Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1, Pravna praksa št. 33/2014, stran 8), ampak za pridobivanje podatkov, namenjenih odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, ki je zamejeno z razlogi za sum, vrsto oziroma težo kaznivega dejanja (pregon po uradni dolžnosti) ter s samo potrebo po pridobitvi.
Kar zadeva razloge sodbe, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da njihove popolnosti ne določa obseg, temveč vsebina, ki se mora nanašati na odločilna dejstva, kot praviloma izhajajo iz opisa dejanja.
Pravica do predlaganja dokazov še ne pomeni, da mora sodišče vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi, kot njegova materialnopravna relevantnost nujno ne pomeni, da ga mora v vsakem primeru izvesti. Razen objektivne možnosti, je izvedba posameznega dokaza določena še s potrebo, ko določenega dejstva brez tega dokaza ni mogoče ugotoviti ali obratno, ko istega dejstva zaradi drugih dokazov ni treba dodatno ugotavljati.
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 213. členu KZ-1 je predvsem osebno kaznivo dejanje, sestavljeno iz prisiljenja (Deisinger M., Kazenski zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 420), naperjena zoper posameznika, ki je nujni pogoj, da bi bilo protipravno premoženjsko korist sploh mogoče pridobiti. Težišče inkriminacije torej ni v varstvu posameznikovega premoženja, kot je to po zgornjih dveh dejstvih na prvi pogled videti, ampak v varstvu njegove integritete, v katero brez posebej utemeljenih razlogov, kaj šele zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi, ni dovoljeno posegati.
Po prvem odstavku 374. člena ZKP izbiro in odmero kazenske sankcije določajo predvsem dejanske okoliščine iz 49. člena KZ-1 in ne nepravilno uporabljen kazenski zakon, kar se kot rečeno v obravnavanem primeru niti ni zgodilo ter še manj spodrsljaj v zapisu kaznovalnega okvirja, kot je dejansko predpisan za eno izmed ugotovljenih kaznivih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057202
OZ člen 132, 169, 198.
dejansko vprašanje – pravno vprašanje - škoda – zmanjšanje premoženja – dokazni sklep – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave
Višina škode je sicer dejansko vprašanje, vendarle pa je neločljivo povezana s pravnim vprašanje, kaj škoda sploh je. Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih in duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Za obravnavani del odločitve je torej relevanten prvi del zakonske določbe. Škoda je zmanjšanje premoženja. To pomeni, da mora sodišče ugotavljati razliko med vrednostjo nepremičnine pred škodnim dogodkom in njeno vrednostjo po njem.
Če sodišče ne pojasni, zakaj nekega dokaza ni izvedlo (se pravi: sploh ne izda dokaznega sklepa) je podana kršitev pravice do izjave.
zastaranje - terjatev zavarovalnice proti tretjemu - zavarovalni primer - vlom in odtujitev predmetov - opustitev dolžnega skrbnega varovanja - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - daljši zastaralni rok
V skladu s prvim odstavkom 353. člena OZ Odgovorna oseba ni le storilec kaznivega dejanja (povzročitelj škode), marveč tudi vsaka druga oseba, ki s povzročiteljem (storilcem) za škodo solidarno odgovarja (na primer sostorilci, napeljevalci, pomagači po 186. členu OZ, odgovorna zavarovalnica na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, odgovorni delodajalec, če je škoda povzročena s kaznivim dejanjem na delu ali v zvezi z delom). V obravnavanem primeru pa ne gre za takšen primer solidarne odgovornosti več oseb za isto škodo, saj tožeča stranka uveljavlja odgovornost tožene stranke za nastalo škodo iz razloga opustitve dolžnega skrbnega varovanja poslovnega prostora po pogodbi z dne 22.7.2008, sklenjeni z družbo S. d.o.o. Takšna odgovornost pa je po oceni pritožbenega sodišča samostojna oz. neodvisna od odgovornosti storilcev kaznivega dejanja.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja
Dejstvo, da zavarovanec z določenim dnem pravico pridobi, ne pomeni, da se mu od tega dne dalje tudi izplačuje. Delna invalidska pokojnina, denarna nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do premestitve ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela, kakor to določa 158. člen ZPIZ-1.
Prenehanje delovnega razmerja tožnika samo po sebi ne vpliva na samo pravico do nadomestila za invalidnost. Enako velja za status tožnika, ko je bil ta zavarovan po 22. členu ZPIZ-1. Gre za različne situacije, ki pogojujejo samo izplačevanje oziroma višino nadomestila za invalidnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Narava kršitve, ki jo tožena stranka očita tožnici (da spornega dne ni prišla na delo na novo lokacijo, temveč na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi), ni tako huda, da bi upravičevala podajo izredne odpovedi. Tožnica je delodajalca obvestila, da bo odšla na delo na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor ne dobi drugačnih navodil, iz česar izhaja, da je bila pripravljena po preteku bolniškega staleža priti na delo na novo lokacijo, v kolikor bi ji delodajalec ponovno podal takšno odredbo. Tožena stranka tega ni storila, ampak je tožnici podala pisno obdolžitev in izredno odpoved. Ker niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR-1 (da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), je tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločilo na podlagi pravilne vrednosti spornega predmeta. Ker je kot vrednost spora upoštevalo znesek, ki ne predstavlja niti enomesečnega prikrajšanja pri plači. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zahteva, da se stroški odmerijo od vrednosti spornega predmeta v višini dvajsetkratnika mesečne razlike.
oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - preplačilo - neupravičena obogatitev
Tožnik je iz naslova nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom prejel preveč izplačan znesek v vtoževani višini. Pravna podlaga za vrnitev preveč izplačanega zneska je podana v 275. členu ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami OZ. Zavod je pooblaščen, da izda odločbo o ugotovitvi preplačila, določi znesek preplačila in način, po katerem bo preplačilo vrnjeno. Gre za verzijsko terjatev iz 1. odstavka 190. člena OZ, po kateri mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, med drugim prejeto vrniti. Zato tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb o ugotovljenem preplačilu ni utemeljen.
Tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.
Tožnica prejema pokojnino v mesečni višini 520,17 EUR. Prejela je 166,00 EUR letnega dodatka. Poleg stanovanja, v katerem stanuje, ima v lasti 1/6 nepremičnine (hiše), katere vrednost po podatkih GURS znaša 18.164,49 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za pritožbo 23,60 EUR (enako za tožbo), ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bo tožnica s plačilom navedenega zneska, ki je relativno nizek, prišla v takšno situacijo, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo, za katero je pojasnil, da naj jo sodišče obravnava kot revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča, utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo (1. odstavek 374. člena ZPP). Revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnik pa tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZGD člen 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 7, 14.
izključitev družbenika – trditveno in dokazno breme – kazenska sodba – kaznivo dejanje zlorabe položaja
Temelj instituta izključitve je v kršitvi načela vestnosti in poštenja in zvestobe družbi, oziroma v kršitvi medsebojnega zaupanja družbenikov. Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, gotovo pomeni grobo kršitev omenjenih načel in kršitev medsebojnega zaupanja v družbi in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD. Storitev kaznivega dejanja proti družbi je ravnanje, ki je v nasprotju že z namenom ustanovitve družbe.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 24, 24/5, 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – procesni sklep – ugovor novega dolžnika
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima naravo procesnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, torej tudi ne o tem, ali je dolžnik aktivni družbenik.
Odločanje o materialnopravnem vprašanju odgovornosti družbenika, torej ali gre za aktivnega ali pasivnega, je v izvršilnem postopku prepuščeno nadaljnjemu ugovornemu postopku.