DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013155
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v tožbi).
ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 40.
odvetniška nagrada – bodoče dajatve - mesečna renta – vrednost spornega predmeta – smiselna uporaba določb ZPP
V primeru, ko se tožbeni zahtevek glasi na plačilo mesečne rente brez omejitev njenega teka, se kot osnova za odmero odvetniške nagrade upošteva petletna (in ne enoletna) vtoževana renta.
osebni stečaj – vložitev novega predloga za stečaj takoj po koncu prvega postopka – pravni interes za vodenje postopka – zloraba pravic – odpust obveznosti – ni premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Za pritožbeno rešitev zadeve je upoštevno le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z listinskimi medicinskimi izvidi, izdanimi do konca predsodnega upravnega postopka. Vsa morebitna poznejša poslabšanja, izkazana z novejšo medicinsko dokumentacijo, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
Določba 2. odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. To so zgolj tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
invalidnina - telesna okvara - bolezen - seznam telesnih okvar
Pri tožniku ni izkazana telesna okvara po nobeni točki Seznama telesnih okvar. Izvedenec je jasno in prepričljivo razložil, zakaj posamezna zatrjevana telesna okvara pri tožniku ni podana - ker niso objektivizirane ali pa ker po opravljenih kliničnih pregledih in ustreznih preiskavah niso izkazana stanja, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (2. alineja 67. člena ZPIZ-1). Spremembe v zdravstvenem stanju tožnik narekujejo njegovo razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti po drugi alinei drugega odst. 60. člena ZPIZ-1. Vendar ob preostali delovni zmožnosti tožnika ni izkazana potreba, da bi drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami bil zmožen opravljati šele po predhodni poklicni rehabilitaciji. Sodišče prve stopnje je zato zmotno zaključilo, da je v predmetni zadevi izpolnjen dejanski stan iz druge alinee 67.člena ZPIZ-1.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073434
ZGD-1 člen 515, 515/1. OZ člen 341, 341/1, 364, 364/1. ZPP člen 333, 333/1, 337, 337/1.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka – prekluzija – podjemna pogodba – pripoznava terjatve – upravičenec za pripoznanje terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – zastopanje d. o. o. – poslovodja
Ker je tožena stranka d.o.o., jo je lahko zastopal zgolj njen zakoniti zastopnik. To pa je bil poslovodja (1. odstavek 515. člena ZGD-1) in nikakor ne računovodja tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081878
ZPP člen 7, 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZGD-1 člen 676, 676/1, 678, 683. OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
sposobnost biti stranka – podružnica tujega podjetja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – cesijska pogodba – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom – oškodovanje upnikov – razpravno načelo
Presojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank.
ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje.
Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 126/1. OZ člen 191. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2.
plačilo plače - plača - potni stroški - dnevnice
Iz plačilnih list za tožnika (delavec) ne izhaja, da bi tožena stranka (delodajalec) tožniku obračunavala plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, saj mu je izplačevala nižji znesek, kot je bil določen v pogodbi, zato je tožnik upravičen do razlike med izplačano plačo in plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.
V 191. členu OZ je določeno, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka je tožniku izplačala zneske potnih stroškov in dnevnic, ki so presegali zneske, ki bi jih bila tožena stranka dolžna plačati tožniku, čeprav tega ni bila dolžna storiti. Ker je tožena stranka tožniku izplačevala nekaj, kar ni bila dolžna, ni upravičena do vračila teh zneskov. Zato tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim tožena stranka od tožnika zahteva vračilo neutemeljeno izplačanih zneskov potnih stroškov in dnevnic, ni utemeljen.
ZSDP člen 70, 94. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 22.
otroški dodatek
Tožnica ni upravičena do otroškega dodatka še za mesec februar 2011. V skladu s 94. členom ZSDP in 22. členom Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov bi namreč morala, da bi ji pripadal otroški dodatek tudi za februar 2011, vložiti zahtevo že v mesecu januarju 2011, česar pa ni dokazala.
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oziroma nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (17. 12. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino (temelj) nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pomoč - dogovor za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - dokazna ocena - pravica do predlaganja dokazov - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - razlogi sodbe - pravica do predlaganja dokazov - izvajanje dokazov
Če torej pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic obrambe iz 5. člena ZKP za obdolženega M.B. ni bila uporabljena, potem istemu obdolžencu tudi ni mogla biti kršena.
Če že, vendar potem mora biti glavna obravnava zelo široko razumljena, je lahko pravica do obrambe kršena tedaj, ko je sodba oprta na kakšen dokaz, ki sicer ni bil pridobljen protipravno (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), spet pa tako, da je bila ena stan v postopku prikrajšana (gl. na primer odločba Ustavnega sodišča Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 idr.).
Kot je znano, je obsodilna sodba predhodni - nujni pogoj, da bi sodišče oškodovancu premoženjskopravni zahtevek prisodilo (drugi odstavek 105. člena ZKP). Naslednji - vsebinski pogoj je vrsta podatkov, ki morajo dati zanesljivo podlago za popolno in delno razsojo.
Citirano ustavnopravno izhodišče pa še zmeraj ne pomeni, da so podatki pridobljeni po odredbah preiskovalne sodnice I Kpd 90495/2010 (16, 17 in 18) z dne 21. 12. 2010, ustavnopravno nedopustni in da se sodba nanje v smislu 8. točke prvega odstavka 378. člena ZKP ne bi smela opreti. Ti podatki namreč niso bili pridobljeni po kasneje razveljavljenih določbah ZEKom, ampak po 149.b članu ZKP. Razlika je pomembna, ker pri slednji določbi ne gre več za preventivno in neselektivno pridobivanje podatkov (gl. Gorkič P., Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1, Pravna praksa št. 33/2014, stran 8), ampak za pridobivanje podatkov, namenjenih odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, ki je zamejeno z razlogi za sum, vrsto oziroma težo kaznivega dejanja (pregon po uradni dolžnosti) ter s samo potrebo po pridobitvi.
Kar zadeva razloge sodbe, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da njihove popolnosti ne določa obseg, temveč vsebina, ki se mora nanašati na odločilna dejstva, kot praviloma izhajajo iz opisa dejanja.
Pravica do predlaganja dokazov še ne pomeni, da mora sodišče vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi, kot njegova materialnopravna relevantnost nujno ne pomeni, da ga mora v vsakem primeru izvesti. Razen objektivne možnosti, je izvedba posameznega dokaza določena še s potrebo, ko določenega dejstva brez tega dokaza ni mogoče ugotoviti ali obratno, ko istega dejstva zaradi drugih dokazov ni treba dodatno ugotavljati.
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 213. členu KZ-1 je predvsem osebno kaznivo dejanje, sestavljeno iz prisiljenja (Deisinger M., Kazenski zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 420), naperjena zoper posameznika, ki je nujni pogoj, da bi bilo protipravno premoženjsko korist sploh mogoče pridobiti. Težišče inkriminacije torej ni v varstvu posameznikovega premoženja, kot je to po zgornjih dveh dejstvih na prvi pogled videti, ampak v varstvu njegove integritete, v katero brez posebej utemeljenih razlogov, kaj šele zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi, ni dovoljeno posegati.
Po prvem odstavku 374. člena ZKP izbiro in odmero kazenske sankcije določajo predvsem dejanske okoliščine iz 49. člena KZ-1 in ne nepravilno uporabljen kazenski zakon, kar se kot rečeno v obravnavanem primeru niti ni zgodilo ter še manj spodrsljaj v zapisu kaznovalnega okvirja, kot je dejansko predpisan za eno izmed ugotovljenih kaznivih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057202
OZ člen 132, 169, 198.
dejansko vprašanje – pravno vprašanje - škoda – zmanjšanje premoženja – dokazni sklep – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave
Višina škode je sicer dejansko vprašanje, vendarle pa je neločljivo povezana s pravnim vprašanje, kaj škoda sploh je. Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih in duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Za obravnavani del odločitve je torej relevanten prvi del zakonske določbe. Škoda je zmanjšanje premoženja. To pomeni, da mora sodišče ugotavljati razliko med vrednostjo nepremičnine pred škodnim dogodkom in njeno vrednostjo po njem.
Če sodišče ne pojasni, zakaj nekega dokaza ni izvedlo (se pravi: sploh ne izda dokaznega sklepa) je podana kršitev pravice do izjave.
Sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločilo na podlagi pravilne vrednosti spornega predmeta. Ker je kot vrednost spora upoštevalo znesek, ki ne predstavlja niti enomesečnega prikrajšanja pri plači. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zahteva, da se stroški odmerijo od vrednosti spornega predmeta v višini dvajsetkratnika mesečne razlike.
Predlagatelj (sindikat) ni upravičen do izpodbijanja odločbe, s katero je bil drugemu sindikatu dodeljen status reprezentativnosti. Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojno ministrstvo oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti sindikata (50. člen ZDSS-1).
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo vrednost spornega predmeta v višini 20 bruto razlik v plači, upoštevajoč v tožbi navedeno mesečno bruto razliko. Vendar o tem ne bi bilo potrebno odločiti v izreku izpodbijanega sklepa, pač pa v obrazložitvi. Sodišče namreč o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom le v primerih iz 31. člena ZST-1, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ko določi pravo vrednost za plačilo takse, ali pa ob pogojih iz 44. člena ZPP - ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožeča stranka pa je navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost, ali tedaj, kadar je navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav je zoper isto toženo stranko uveljavljala več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz 41. člena ZPP, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. V obravnavni zadevi ne gre za take primere. Tovrstni sklepi se izdajo le, če gre za nedenarne zahtevke. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka s tožbo uveljavlja denarni zahtevek.