ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073438
ZPP člen 5, 236a, 262, 285.
načelo obojestranskega zaslišanja – neupravičena odsotnost z naroka – pisna izjava stranke – neizvedba dokaza – materialno procesno vodstvo – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče.
Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričale, da so njihove trditve utemeljene.
ZIZ člen 9, 9/2, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – pritožba dolžnika – nedovoljena pritožba – pravni interes
Edine možne načine postopanja v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ. Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve sporen. Ob pogoju, da dolžnikov ugovor izpolnjuje formalne predpostavke in je obrazložen, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se v primeru dolžnikovega ugovora o dajatvenem (kondemnatornem) delu sklepa o izvršbi ne odloča v izvršilnem postopku, temveč v pravdi. Navedeni določbi torej odločitve, kakršno je v zavrženi in v obravnavani pritožbi ter že prej v ugovoru zahteval dolžnik (razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, zavrženje predloga za izvršbo, ustavitev postopka in preklic izvršilnih dejanj), ne omogočata.
odškodnina po 73. členu ZDen – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev – upravljavec nepremičnin
Pravico od odškodnine po 73. členu ZDen imajo samo tisti izmed zavezancev, ki so, prvič, nepremičnino vrnili iz lastnih sredstev, in drugič, so to nepremičnino pred tem odplačno pridobili. Predlagateljica niti ne trdi, da je/bi bila lastnica. V predlogu je navedla je imela pravico uporabe, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je kot javni zavod upravljavec nepremičnin, katerih lastnica je Republika Slovenija (enako bi veljalo tudi za sporno), zato s predlogom ne more uspeti.
sodni penali - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov
Sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda na predlog upnika sklep o izvršbi. Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so: (1) da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, (2) da je potekel paricijski rok, (3) da je določitev penalov zahteval upnik in (4) da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
Predmet presoje te pravde je bil sklep o izvršbi, v kolikor se je ta nanašal na prvo dolžnico, tu toženko, medtem ko je bil ta sklep o izvršbi zoper drugega dolžnika že pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje obravnavani sklep o izvršbi z izpodbijano sodbo razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, je poseglo tudi v pravnomočno odločitev zoper drugega dolžnika, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
S prenehanjem veljavnosti pogodbe preneha tudi poroštvo za obveznosti iz te pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082846
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286b. OZ člen 131. ZOR člen 1064.
dokazno breme – dokazna ocena – škoda – pogodba o sefu
Na tožniku je bilo, da dokaže, da mu je v škodnem dogodku – ropu sefov – nastala škoda in v kakšni višini. Da bo moral v (sicer malo verjetnem) primeru ropa dokazovati vsebino sefa in bo morda glede tega v dokazni stiski, je vedel že ob podpisu pogodbe in sprejetju splošnih pogojev, in je to breme sprejel.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - trditvena podlaga - verjetno izkazana terjatev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost
Pritožbena teza, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o verjetni izkazanosti nedenarne terjatve, je neutemeljena. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila skupaj s tožbo, izrecno navedla, da se glede razlogov za izdajo začasne odredbe v celoti sklicuje na tožbeno naracijo. V tožbeni naraciji je svojo terjatev v zadostni meri konkretizirala, tako da je mogoč preizkus izkazanosti njene nedenarne terjatve na podlagi standarda verjetnosti.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082373
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 147, 147/1, 180, 186, 965. ZPP člen 286. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20.
odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjo
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja.
Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
povrnitev stroškov postopka – rok za priglasitev stroškov – umik tožbe – ustavitev postopka
Tožena stranka ni bila dolžna računati z morebitno ustavitvijo postopka in sproti, ob vsakem procesnem dejanju, priglašati pravdnih stroškov, zato jih je pravilno priglasila v postavljenem roku petnajstih dni, ko je bila seznanjena z umikom tožbe.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
ZIZ člen 49, 52, 52/1, 64, 65, 65/1, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
ugovor tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica, ki preprečuje izvršbo - opravljanje izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež - rubež premičnin - izvršitelj - pravni interes
Sodišče mora ugovor tretjega, ki mu upnik v izjavi nasprotuje, zavrniti, pri čemer pa se ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb oziroma v presojo njegove utemeljenosti po 2. odstavku 65. člena ZIZ.
Zakon daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenih predmetih izvršbe, če ta kumulativno izpolnjuje dva pogoja, da vloži pravno sredstvo in v njem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno; poleg tega mora izkazati za verjetno ali obstoj svoje pravice na predmetu ali da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Tretji je v svoji zahtevi za odpravo nepravilnosti podal trditve ter predložil oziroma predlagal dokaze, da naj bi bil lastnik zarubljenih premičnin, ni pa podal nobenih konkretnih trditev in dokazov v smeri, da bi bil izvršitelj za to dolžan vedeti. Ker tako izvršitelju po izvedenem dokaznem postopku ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da naj bi bile zarubljene premičnine v lasti tretjega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo tretjega za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Postavlja se vprašanje podanega pravnega interesa tretjega za vložitev pritožbe zoper zavrnitev njegovega predloga za odpravo nepravilnosti, saj je odločitev o ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe, pravnomočna. To pomeni, da tretji glede odprave nepravilnosti ne bi mogel v pritožbenem postopku izboljšati svojega pravnega položaja, v pravdnem postopku, v kolikor ga bo tretji sprožil, pa se bo ugotavljalo, ali je izvršba na zarubljene premičnine dopustna ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.