URS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221z, 221z/1, 221z/2.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - nedovoljenost izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - razlaga zakona - pravna praznina - pravica do sodnega varstva
Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.
vročanje – vabilo na glavno obravnavo – fikcija vročitve – pravilnost vročitve – dokazovanje
Pritožnica ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti zastarajo v enem letu). Uporaba te določbe v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu).
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - pravočasnost navajanja dejstev - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Iz dikcije 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku spora majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Kot je že bilo omenjeno, je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, specifičen, tako da imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga), kar pa ne pomeni, da lahko v nadaljnji vlogi (druga vloga), v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dejstva, iz prve vloge dopolnjujeta ali v zvezi s temi dejstvi predlagata izvedbo dodatnih dokazov. Tega že citirana določba 451. člena ZPP ne dopušča. Tudi iz dikcije 452. člena ZPP izhaja, da lahko v postopku, ki se začne s tožbo, stranki odgovorita samo na navedbe v odgovoru na tožbo (tožeča stranka) oziroma na navedbe v pripravljalni vlogi, s katero je tožeča stranka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (tožena stranka). Povsem logičen je torej zaključek, da lahko stranki tudi v postopku, ki se je začel v izvršbi, v drugi pripravljalni vlogi odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne morata dopolnjevati.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – mandatna pogodba – plačilo odvetnika
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Celovita presoja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe pokaže, da tožnica ni izkazala, da ni sposobna zagotoviti sredstev za (obročno) plačilo sodne takse, ne da bi ogrozila svoje poslovanje. Družba še vedno ustvari toliko oziroma ima toliko premoženja, da sredstva lahko zagotovi, in to ne glede na blokado TRR, na katero se tožnica v pritožbi še posebej sklicuje.
seznam premoženja dolžnika – nagrada za narok – potrebnost stroškov za izvršbo – pravica do izjave v postopku
Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem, ter se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve.
oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidenco
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – druga pripravljalna vloga – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je pojasnjevala svoj tožbeni zahtevek, za svoje trditve ponudila dokaze in predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki onemogočilo pravico do izjave.
odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzula
Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.
Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
Pritožbeno sodišče je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijani dopolnilni sklep o stroških in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
odvzem poslovne sposobnosti – začasna odredba – verjetno izkazan obstoj razlogov za odvzem poslovne sposobnosti
Zmoten je zaključek izpodbijanega sklepa, da okoliščine, opisane v predlogu, ne izkazujejo verjetnosti, da nasprotni udeleženec zaradi sprememb v svojem psihofizičnem stanju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnika (natakarja) in razporeditev njegovega dela na preostale zaposlene pri toženi stranki, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, niti uporabiti kriterijev, ki bi jih določala kolektivna pogodba.
ZPP člen 2, 2/1, 285, 300. Sodni red člen 285, 285/4, 296, 296/4. OZ člen 190.
tožba – nasprotna tožba – skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov – ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev
Nasprotna tožba se v skladu z določili Sodnega reda vpiše na novo. Vendar lahko sodišče združi obravnavanje tožbenega zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupni postopek. Ni pa to obvezno in lahko sodišče pravdi po tožbi in nasprotni tožbi razdruži oziroma obravnava ločeno. V kolikor se tožbeni zahtevki obravnavajo ločeno, je vsaka pravda samostojna in velja za vsako pravdo tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. V vsakem postopku posebej je stranka dolžna zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zgolj pavšalno sklicevanje na dejstva in dokazne predloge v drugem postopku ne zadošča.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/2 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/2, 4, 5, 8, 8/1, 11. ZDIU12 člen 6, 6/1. ZUJF člen 163, 163/1. ZIPRS1314-a člen 62.d, 62.d/1.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje v višji plačni razred - napredovanje v višji naziv - interventni ukrepi
Iz Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji izhaja, da se naloge tožnikovega delovnega mesta opravljajo v treh nazivih in sicer policijski inšpektor III (29. izhodiščni plačni razred), policijski inšpektor II (30. izhodiščni plačni razred) in policijski inšpektor I (32. izhodiščni plačni razred). Tožnik je 1. 1. 2007 napredoval v uradniški naziv policijski inšpektor II in bil v tem nazivu uvrščen v 35. plačni razred. Zato tožnik na svojem delovnem mestu v tem uradniškem nazivu (policijski inšpektor II) ni mogel več napredovati v višji plačni razred (drugi odstavek 16. člena ZSPJS), tudi če je v letu 2010 izpolnjeval pogoje za napredovanje, glede na to, da je bil v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 ocenjen z letno oceno odlično. Le v kolikor tožnik ne bi napredoval pet plačnih razredov, bi lahko s 1. 4. 2010 napredoval v višji plačni razred, pri čemer bi to bil kvečjemu 35. plačni razred. Ker pa je ta plačni razred dosegel, v letu 2010 ni mogel napredovati v plačnem razredu, temveč je s 1. 5. 2010 napredoval v višji uradniški naziv policijski inšpektor I ter bil na podlagi napredovanja v naziv in z doseženimi petimi napredovanji v plačnem razredu pravilno razvrščen v 37. plačni razred od 1. 5. 2010 dalje.