Sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej na podlagi izpeljanega dokaznega postopka ugotavlja kakšna so bila razmerja med strankama spora. Od konkretnih okoliščin in ugotovljenega dejanskega stanja v vsakem postopku posebej je odvisna uporaba materialnega prava.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013160
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v uvodu tožbe).
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od oktobra 2010 dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta določilo seštevek dvajsetih vtoževanih razlik v plači, upoštevajoč dejstvo, da je za toliko mesecev javnim uslužbencem priznana razlika v plači po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), kar je v okviru določbe 1. odstavka 24. člena ZOdvT. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo napačno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0070781
ZVO-1 člen 148. OZ člen 86. ZGJS člen 16. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja – dimnikarske storitve – obveznost plačila – najava storitve – zavrnitev izvajanja storitev – javni interes – požarna varnost – koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti – prenehanje koncesijskega razmerja – ničnost koncesijske pogodbe
Noben zakon oziroma predpis ne določa ničnosti koncesijske pogodbe kot posledice odprave odločbe o izbiri koncesionarja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnica (ki je pri toženi stranki opravljala delo vodje poslovne enote) je kot verodostojne podpisovala evidence opravljenega dela podizvajalcev, čeprav je vedela, da vsebujejo neresnične podatke, kasneje pa je od podizvajalcev prevzemala gotovino in jo izročala delavcem tožene stranke.
Tožnica v poslovno listino (evidenco opravljenih ur podizvajalcev, ki jo je bila dolžna voditi v okviru svojih del in nalog) vnesla lažne podatke in jo s svojim podpisom potrdila kot verodostojno. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
OZ člen 6, 6/1, 190, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. ZDavP-2 člen 32, 125.
upravnik poslovne stavbe – zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb – začetek teka zastaralnega roka – splošni zastaralni rok – zastaralni rok iz gospodarske pogodbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja
Po oceni pritožbenega sodišča zakonodajalec v določbo 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom - uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - potek prometne nesreče - okoliščine prometne nezgode - substancirana trditvena podlaga - dokazni predlog - informativni dokaz - vzročna zveza - dokazni standard - odmera odškodnine - minimalni trk - nihajne poškodbe - dokaz z izvedencem - nateg vratnih mišic - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Ob izostanku konkretnejših navedb o tem, v katerem delu se toženka ne strinja z opisom tožnikov glede okoliščin prometne nesreče in zakaj, ter hkrati povsem pavšalni utemeljitvi razlogov za zaslišanje priče, gre po svojem bistvu za informativen dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati. Dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne more pa njihova izvedba nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage oziroma (razen, kadar so za to podani upravičeni razlogi, o obstoju katerih pa v konkretnem primeru ni moč govoriti) šele predstavljati „vira“ za njihovo oblikovanje.
Dokazni standard obstoja vzročne zveze je standard pretežne verjetnosti.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
povrnitev škode – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok do sedmega leta starosti
Kadar škodo povzroči otrok, mlajši od sedem let, se starši ne morejo razbremeniti odgovornosti za njeno povrnitev z dokazom, da so izvrševali potreben nadzor. Ker je bil vzrok škode v ravnanju otroka, ni šlo za višjo silo, za katero objektivno odgovorna oseba ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0057252
ZIZ člen 7, 270. OZ člen 557, 558, 563. SPZ člen 68.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – dogovor o uporabi solastnine – obličnost pogodbe – sklep o začasni odredbi – ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe
Dogovor o uporabi solastnine je lahko tudi sestavni del pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vendar če ta ni veljavno sklenjena, to na veljavnost dogovora (pogodbe) o uporabi solastnine ne vpliva, ker se za sklenitev takšne pogodbe ne zahteva posebne oblike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi. Namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, ki pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, odmerjen družini pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke ter premoženje članov družine.
odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – protipravno ravnanje
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti niti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za takšno ravnanje sodnice, ki je zavrnila zastopanje po prvem tožniku zato, ker je ugotovila, da je zastopal stranke pred sodiščem odplačno kot pridobitno dejavnost, kljub temu da ni odvetnik, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 2. člena ZOdv ter opozorila stranke na možnost nastanka škodljivih posledic zaradi nepravilnega zastopanja, pa v tej zadevi ni šlo.
posojilna pogodba – sklenitev pogodbe – pogodba v korist tretjega – disenz – neupravičena obogatitev – pravna podlaga zahtevka
Sodišče v primeru, da tožeča stranka v tožbi navede pravno podlago tožbenega zahtevka, nanjo ni vezano in odloča o tožbi tudi, če je sploh ne navede. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Določeno pravno podlago pa lahko sodišče pri presoji uporabi (le) takrat, če stranka za to ponudi ustrezno trditveno podlago, da torej navede vsa dejstva, na podlagi katerih bi bilo, z upoštevanjem te pravne podlage, mogoče zahtevku ugoditi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse – zamuda materialnopravnega roka
Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemeljuje samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, rok za plačilo sodne takse za pritožbo pa je materialnopravni rok.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – dejansko stanje – pravica do izjave
Sodišče je argumentiralo razloge, zakaj je verjame tožencu, tožena stranka pa se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede sklepanja o tem, da tožena stranka ni dokazala, da je bil dogovor med strankama, da obdrži znesek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083361
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljivi razlogi - pravica do pritožbe - opredelitev do izvedenskega mnenja - cenilec gradbene stroke - višina odškodnine - metoda ocenjevanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pavšalno navedlo, da je izvedenec pojasnil izračun posameznih postavk. Zakaj je sodišče tožniku priznalo obe postavki, ki izhajata iz izvedeniškega mnenja, sodišče ni obrazložilo, niti ni jasno, zakaj je sodišče tako ravnalo.
ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.