ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – skupno premoženje zakoncev
Skupno premoženje zakonca pridobita (če so izpolnjeni navedeni pogoji) že po samem zakonu, zato je nepomembna okoliščina, da tožnica ni hotela prevzeti poroštvene obveznosti za kredit po kreditni pogodbi, saj je tudi ta kredit po samem zakonu skupen in predstavlja pasivo skupnega premoženja pravdnih strank.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
sodna ureditev meje – ureditev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje po zadnji mirni posesti – vrednost spornega mejnega prostora – zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru vrednost spornega mejnega prostora presega 4.000,00 EUR, soglasje nasprotnih udeležencev za ureditev meje po močnejši pravici pa ni bilo podano. Zato je sodišče prve stopnje pri ureditvi meje pravilno izhajalo iz zadnje mirne posesti udeležencev.
vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – materialnopravni rok – podaljšljivost roka
Rok za plačilo sodne takse je po svoji naravi materialno-praven (in ne procesen rok), obveznost stranke opraviti takšno plačilo pa je materialno-pravna. Gre za nepodaljšljiv (oziroma prekluziven) zakonski rok, glede katerega vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
Pri padcu petletnega otroka ne gre za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, vendar to ne pomeni, da mora biti nadzor in neposredno varstvo vzgojiteljice v vsakem trenutku takšno, da bo možnost poškodbe absolutno izključena, saj je to nerealno in neživljenjsko. Pritožnikova navedba, da bi lahko vzgojiteljica ob neposredni navzočnosti tožnika ujela in preprečila poškodbo je nerealna, saj bi tak očitek pogojeval zahtevo po vzgojiteljici ali varuški za vsakega otroka, da bi lahko vzgojno varstvene ustanove takšne dogodke popolnoma izključile.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 3, 9, 82, 190, 249. ZPP člen 2, 154, 154/1, 161, 359.
razlaga pogodbenega določila - skupni namen pogodbenih strank - opredelitev pravne narave pogodbenega določila - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - odpadla pravna podlaga - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Dogovorjeno plačilo zneska 28.590,00 EUR ne predstavlja pogodbene kazni niti odškodnine (kot jo v pogodbah poimenujejo stranke), temveč gre za pogodbeno dogovorjeno obveznost plačila določenega denarnega zneska, za katero so se pravdne stranke dogovorile v okviru prostega urejanja svojih obligacijskih razmerij. Obveznost plačila je bila dogovorjena pod odložnim pogojem (če prodajalca ne postaneta lastnika nepremičnine parc. št. 1171/1 oziroma če posledično kupec ne bo postal njen lastnik), in sicer z namenom zavarovanja kupca za primer neuspešne pridobitve lastninske pravice na vseh treh želenih nepremičninah, ki so zanj le skupaj predstavljale uporabno vrednost. Takšna razlaga pogodbenega določila ustreza tudi skupnemu namenu pogodbenih strank, ki je ključen pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Čeprav je sodišče prve stopnje stroške tretje tožene stranke upoštevalo pri odmeri nagrade njenega odvetnika, ima tretje tožena stranka pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so ji v postopku nastali. Glede na to, da je tožeča stranka v razmerju do prve in druge tožene stranke uspela, v razmerju do tretje tožene stranke pa ne, je dolžna tretje toženi stranki povrniti eno tretjino stroškov, ki so sicer nastali toženim strankam, zastopanim po istem odvetniku
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VSL0066160
ZIZ člen 64, 64/1, 73. ZN člen 3, 49, 60, 60/3, 64. ZZK-1 člen 41, 149. SPZ člen 23.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba na nepremičnine - javna listina - zasebna listina - overitev podpisa - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice
Overitev podpisa na zasebni listini je po sami vsebini in razlagi v bistvu overitev vsebine in obličnosti zemljiškoknjižnega dovolila, ta del pa predstavlja zasebno listino, ki ima naravo javne listine.
Že pred vknjižbo oziroma od trenutka, ko izvedo za razpolaganje, začne ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen.
Ob prenehanju zavarovane terjatve v materialnem smislu preneha tudi hipoteka – za njeno formalno prenehanje zaradi načela javnosti pa je potreben izbris iz zemljiške knjige. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za prenehanje zavarovane terjatve, saj iz kreditne pogodbe izhaja odpoklicno upravičenje, ki toženi stranki omogoča doseči predčasno dospelost terjatve.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083331
OZ člen 564.
darilna pogodba – pogodba o preužitku – falsa demonstratio non nocet – aleatornost pogodbe – dediči – nujni delež – načelo enake vrednosti dajatev
Pri obveznosti preživljanja je aleatornost (naključnost, slučajnost, negotovost) pravilo, saj se praviloma ne more vedeti, koliko časa bo preživljanec živel in torej užival storitve preživljalca. Le če bi lahko pogodbeni stranki, oziroma tudi le ena od njiju, že a priori ocenili, da bo imela katera od njiju večje koristi od obveznosti, pogodba preneha biti aleatorna. Zato nihče od dedičev ne more uspešno uveljavljati kršitve načela enake vrednosti dajatev
ZTPDR člen 72. ZObr člen 93, 93/2, 100.a. ZDR-1 člen 177.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delavca - vojska - pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe - premoženjska škoda - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je zoper ugotovitveni sklep tožene stranke, po katerem je dolžan plačati sorazmerni del stroškov usposabljanja za podčastnike v določeni višini, vložil ugovor, ki ga je drugostopenjski organ tožene stranke z odločbo zavrnil. Tožnik je v nadaljevanju v skladu s pravnim poukom pravilno in v predpisanem zakonskem roku uveljavil sodno varstvo in izpodbijal takšno odločitev pred sodiščem prve stopnje. V tožbi se je skliceval na dejstvo, da za odločitev o vrnitvi stroškov usposabljanja ni bilo tako dejanske kot pravne podlage. V konkretnem primeru je šlo za odločitev tožene stranke o pravici, obveznosti in odgovornosti tožnika iz delovnega razmerja, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je v sporu tožbo zavrglo.
Nepravilna je razlaga, da se šteje, da je upnikova terjatev poplačana takrat, ko sekundarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva na primarno organizacijo, kar pomeni na dolžnikov račun pri primarni organizaciji za plačilni promet.
Upnik je poplačan šele takrat, ko primarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na njegov račun.
Poslovodstvo družb v koncernu na eni strani ter reprezentativni sindikati, sveti delavcev in delavski zaupniki na drugi strani so sklenili Dogovor zaradi ublažitve posledic gospodarske krize. Vsebina Dogovora, po kateri se je delavcem v letu 2012 ustrezno znižala plača, ter zmanjšal letni dopust in regres, se je nanašala tudi na tožnika, čeprav sindikat, katerega član je bil v spornem času, ni bil podpisnik Dogovora. Zato tožnik v tem individualnem delovnem sporu neutemeljeno zahteva od svojega delodajalca odmero takšne dolžine letnega dopusta, kot ga je imel pred sklenitvijo Dogovora.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
obstoj pravde – ugovor litispendence – identiteta zahtevka
Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.
povrnitev škode – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok do sedmega leta starosti
Kadar škodo povzroči otrok, mlajši od sedem let, se starši ne morejo razbremeniti odgovornosti za njeno povrnitev z dokazom, da so izvrševali potreben nadzor. Ker je bil vzrok škode v ravnanju otroka, ni šlo za višjo silo, za katero objektivno odgovorna oseba ne odgovarja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba
Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena.