Zavarovalnica je škodni dogodek v regresnem zahtevku z dne 26. 7. 2006 označila z datumom 29. 8. 2002, v regresnem zahtevku z dne 23. 11. 2004 pa z datumom 30. 8. 2002, pri čemer je očitno, da gre za isti škodni dogodek, ki ima pri zavarovalnici tudi enako opravilno oznako. Razlogi sodišča prve stopnje, da gre za dva različna dogodka, od katerih enega zavarovalnica ni dokazala, drugega pa ne zatrjevala ne izkazala, so zato v nasprotju s predloženimi listinami in povsem izven trditvene podlage obeh pravdnih strank, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
pobotni ugovor – načelo dispozitivnosti – odločanje v mejah zahtevka – extra petitum – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tretja toženka ves čas lahko uporabljala sporno nepremičnino najmanj v obsegu svojega solastninskega deleža, da ji tožnik nikoli ni onemogočal ali preprečeval bivanja v sporni hiši, da je z njegovim bivanjem v hiši soglašala, plačila uporabnine pa doslej ni zahtevala. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da zaradi tožnikove uporabe nepremičnine ni bila prikrajšana.
ZFPPIPP člen 271, 275, 277, 308, 308/2, 308/2-1. ZPP člen 318,318/3, 318/4, 358, 358-5.
izpodbijanje pravnih dejanj - tožbeni zahtevek - poziv za odpravo pomanjkljivosti
V obravnavanem primeru, ko tožeča stranka v tožbi, ki je bila sicer vložena pravočasno v okviru postavljenega enomesečnega roka, tožbenega zahtevka na ugotovitev prerekane ločitvene pravice in izpodbojnega zahtevka ni postavila, sodišču tožeče stranke na odpravo te pomanjkljivosti ni bilo treba pozivati, saj tožeča stranka te pomanjkljivosti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka ne bi mogla odpraviti. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek takoj zavrniti.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
Vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo pomeni vezanost na dejstva, navedena v izreku kazenske sodbe, tudi npr. način storitve kaznivega dejanja in vrste ter opis telesnih poškodb. Toženec (obsojenec) tako ne more uspeti z ugovorom, da so tožničine poškodbe, izrecno navedene v izreku kazenske obsodilne sodbe, posledica nekega drugega dogodka ter da poškodbe niso take, kot jih zatrjuje tožnica.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja – aktivna legitimacija
Morebiten dogovor (sodna poravnava) o plačilu določenega zneska namesto vrnitve nepremičnine v last (in posest) ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima zahtevka po 72. členu ZDen za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.
sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacija
Tožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje po tem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.
Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju delavka prvotožene stranke, zato ni mogoče šteti, da bi bila tretje tožena stranka dolžna prevzeti tožnico na delo, tudi če je bila prvotožena stranka pogodbeni podizvajalec pri varovanju za tretjetoženo stranko. Zato tožničin zahtevek zoper tretjetoženo stranko ni utemeljen.
OZ člen 6, 6/1, 190, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. ZDavP-2 člen 32, 125.
upravnik poslovne stavbe – zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb – začetek teka zastaralnega roka – splošni zastaralni rok – zastaralni rok iz gospodarske pogodbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja
Po oceni pritožbenega sodišča zakonodajalec v določbo 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom - uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse – ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi ugovora tožečo stranko pravilno podučilo, da je mogoče vložiti ugovor le iz razloga že plačane sodne takse oz. njene napačne odmere.
ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprememba preživninske obveznosti - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - preživninske možnosti staršev - nezaposlenost - pridobitne sposobnosti - ugotavljanje okoliščin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je situacija, ko toženec izkazuje, da so se mu prihodki zmanjšali, od aprila pa jih nima več, tožeča stranka pa trdi ravno nasprotno, da toženec nima finančnih težav in to utemeljuje z rednim plačevanjem preživnine in načinom življenja toženca. Sodišče tega ni presojalo in sodba o tem nima razlogov.
Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171.
odločanje preko postavljenega zahtevka – kršitev razpravnega načela – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – soprispevek oškodovanca
S takšnim postopanjem, ko je odločilo preko postavljenega zahtevka in mimo s strani strank podanih navedb, je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP in določbo 7. in 212. člena ZPP, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnica (ki je pri toženi stranki opravljala delo vodje poslovne enote) je kot verodostojne podpisovala evidence opravljenega dela podizvajalcev, čeprav je vedela, da vsebujejo neresnične podatke, kasneje pa je od podizvajalcev prevzemala gotovino in jo izročala delavcem tožene stranke.
Tožnica v poslovno listino (evidenco opravljenih ur podizvajalcev, ki jo je bila dolžna voditi v okviru svojih del in nalog) vnesla lažne podatke in jo s svojim podpisom potrdila kot verodostojno. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083331
OZ člen 564.
darilna pogodba – pogodba o preužitku – falsa demonstratio non nocet – aleatornost pogodbe – dediči – nujni delež – načelo enake vrednosti dajatev
Pri obveznosti preživljanja je aleatornost (naključnost, slučajnost, negotovost) pravilo, saj se praviloma ne more vedeti, koliko časa bo preživljanec živel in torej užival storitve preživljalca. Le če bi lahko pogodbeni stranki, oziroma tudi le ena od njiju, že a priori ocenili, da bo imela katera od njiju večje koristi od obveznosti, pogodba preneha biti aleatorna. Zato nihče od dedičev ne more uspešno uveljavljati kršitve načela enake vrednosti dajatev
vznemirjanje lastninske pravice - vrnitev posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipravnost ravnanja - medsebojni dogovor - vprašanje oviranosti pri izvajanju lastninske pravice - izvajanje dokazov
Bistven pogoj za utemeljenost zahtevka v okviru 99. člena SPZ je protipravnost vznemirjanja tretje osebe, ki pa v obravnavanem primeru ni izkazana. Vsi sporni objekti na verandi so bili zgrajeni oziroma postavljeni na verandi na podlagi medsebojnega dogovora pravdnih strank, takšen dogovor pa izključuje protipravnost posegov toženca na verandi tožnika.
Prvo sodišče je ugotovilo, da se je tožnica na podlagi medsebojne pogodbe o delu zavezala plačati tožencu za vsako uro opravljenega dela 35,00 EUR neto in da so po njunem dogovoru vsi stroški v zvezi s toženčevim delom (stroški prevoza, izdaje vize in bivanja) bremenili tožnico kot naročnico toženčevih storitev. Ob takšni ugotovitvi je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da so vtoževani stroški predstavljali tožničine pogodbene obveznosti.
ZDen člen 42, 42/3, 72, 72/2. OZ člen 406, 407, 415, 416, 416/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - skupni lastniki - solidarnost upnikov - nedeljiva terjatev
Pritožbeno sodišče ne vidi ne stvarnega ne razumnega razloga za razlikovanje položajev tistih upravičencev, ki jim je bilo premoženje vrnjeno v naravi, in tistih, ki so se zaradi obstoja ovir za vračilo v naravi z zavezanci dogovorili za vrnitev nadomestnih nepremičnin. Tudi slednjim zato pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe (nadomestnih) nepremičnin, vrnjenih v postopku denacionalizacije po 72. členu ZDen.