izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba
Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sestopanje po lestvi – dolžnost postavitve izvedenca
Stališče sodbe, da sestopanje po lestvi, četudi je vlažna, ne predstavlja nevarne dejavnosti oziroma uporabe nevarne stvari, pravilno upošteva uveljavljeno stališče teorije in sodne prakse, po katerem objektivna odgovornost ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za posebno, od normalne večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določene stvari ali dejavnosti kljub povečani skrbnosti ni mogoče imeti pod nadzorom in ne odvrniti škode, ki izvira iz nje.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 6, 6/1, 190, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. ZDavP-2 člen 32, 125.
upravnik poslovne stavbe – zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb – začetek teka zastaralnega roka – splošni zastaralni rok – zastaralni rok iz gospodarske pogodbe – stroški obratovanja – stroški upravljanja
Po oceni pritožbenega sodišča zakonodajalec v določbo 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom - uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
Pri odločanju o tem, ali se sprememba tožbe dovoli, mora sodišče upoštevati učinkovito pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja ter načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.
Poslovodstvo družb v koncernu na eni strani ter reprezentativni sindikati, sveti delavcev in delavski zaupniki na drugi strani so sklenili Dogovor zaradi ublažitve posledic gospodarske krize. Vsebina Dogovora, po kateri se je delavcem v letu 2012 ustrezno znižala plača, ter zmanjšal letni dopust in regres, se je nanašala tudi na tožnika, čeprav sindikat, katerega član je bil v spornem času, ni bil podpisnik Dogovora. Zato tožnik v tem individualnem delovnem sporu neutemeljeno zahteva od svojega delodajalca odmero takšne dolžine letnega dopusta, kot ga je imel pred sklenitvijo Dogovora.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171.
odločanje preko postavljenega zahtevka – kršitev razpravnega načela – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – soprispevek oškodovanca
S takšnim postopanjem, ko je odločilo preko postavljenega zahtevka in mimo s strani strank podanih navedb, je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP in določbo 7. in 212. člena ZPP, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse – zamuda materialnopravnega roka
Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemeljuje samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, rok za plačilo sodne takse za pritožbo pa je materialnopravni rok.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013243
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 60-90 cm (kjer je tožnik iz jarka izstopal in se pri tem poškodoval, pa je bil jarek globok približno 80 cm) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice), ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme. Ker prvotožena stranka tožniku ni zagotovila varnega izstopa iz gradbenega jarka, je podana njena krivdna odgovornost, saj mu ni zagotovila vseh pogojev za varno delo.
ZTPDR člen 72. ZObr člen 93, 93/2, 100.a. ZDR-1 člen 177.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delavca - vojska - pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe - premoženjska škoda - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je zoper ugotovitveni sklep tožene stranke, po katerem je dolžan plačati sorazmerni del stroškov usposabljanja za podčastnike v določeni višini, vložil ugovor, ki ga je drugostopenjski organ tožene stranke z odločbo zavrnil. Tožnik je v nadaljevanju v skladu s pravnim poukom pravilno in v predpisanem zakonskem roku uveljavil sodno varstvo in izpodbijal takšno odločitev pred sodiščem prve stopnje. V tožbi se je skliceval na dejstvo, da za odločitev o vrnitvi stroškov usposabljanja ni bilo tako dejanske kot pravne podlage. V konkretnem primeru je šlo za odločitev tožene stranke o pravici, obveznosti in odgovornosti tožnika iz delovnega razmerja, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je v sporu tožbo zavrglo.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
vznemirjanje lastninske pravice - vrnitev posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipravnost ravnanja - medsebojni dogovor - vprašanje oviranosti pri izvajanju lastninske pravice - izvajanje dokazov
Bistven pogoj za utemeljenost zahtevka v okviru 99. člena SPZ je protipravnost vznemirjanja tretje osebe, ki pa v obravnavanem primeru ni izkazana. Vsi sporni objekti na verandi so bili zgrajeni oziroma postavljeni na verandi na podlagi medsebojnega dogovora pravdnih strank, takšen dogovor pa izključuje protipravnost posegov toženca na verandi tožnika.