delna plačila - vračunavanje obresti in stroškov - pravilen vrstni red obračuna - delna ustavitev izvršilnega postopka
Določba 288. člena OZ ureja položaj, ko dolžnik v zvezi z isto (posamezno) obveznostjo dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške in ko njegovo plačilo ne zadošča za poplačilo te celotne obveznosti (plačani znesek je manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov). Pravilo namreč predpisuje, da se znesek plačila uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZArbit člen 12. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 181, 181/3.
regulacijska začasna odredba – primernost zavarovanja nedenarne terjatve z regulacijsko začasno odredbo – zavarovanje ugotovitvenega zahtevka z začasno odredbo – ugotovitvena tožba – namen zavarovanja
Sodišče ne more izdati takšne začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena.
Za odločitev o tem, ali je upniku priznati pravico do zavarovanja z regulacijsko začasno odredbo, je odločilna presoja učinka tako predlaganega zavarovanja v primerjavi s pravovarstvenim zahtevkom, ki ga (bo) upnik uveljavlja(l) v meritornem postopku. S tem v zvezi je torej relevantno vprašanje, ali tožbeni zahtevek sploh predstavlja uveljavljanje zahtevka, ki upniku nudi ustrezno pravno varstvo njegovega položaja.
Podlaga za izdajo začasne odredbe ni podana, ko upnik s predlagano začasno odredbo, ki ima naravo dajatvenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, uveljavlja zgolj zavarovanje ugotovitvenega zahtevka na obstoj pogodbe, iz katere naj bi izvirala materialnopravna upravičenja, ki so skladna z vsebino zahtevka iz začasnega zavarovanja.
Tožnik v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njegove pokojnine in da mu toženec izplača celoten neizplačan del njegove pokojnine. Ker je bilo sporno razmerje med strankama pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006049
KZ-1 člen 299, 299/3, 324, 324/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 367, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do zagovornika – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nevarna vožnja v cestnem prometu – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – kazenska sankcija
V opisu dejanja, kjer je navedeno, da je policist s policijskim avtomobilom hotel obdolženca ustaviti tako, da je vozilo zapeljal pravokotno na cesto, vendar je obdolženi z vozilom zapeljal naprej, trčil v zadnji del ter si tako sprostil pot in odpeljal naprej, so vsebovani elementi neposredne uporabe sile s katero je obtoženec poskusil policistu kot uradni osebi preprečiti uradno dejanje.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 38, 38/10.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum s Srbijo
Tožena stranka je odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine z obrazložitvijo, da je bil tožnik v Republiki Srbiji upokojen po posebnih predpisih, Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pa se na podlagi 2. člena nanaša samo na splošne predpise, zato tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Za pravilno rešitev obravnavane zadeve je ključno, ali je bil tožnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ali pa je bil zavarovan po drugih sistemih socialnega zavarovanja. Če je namreč tožnik bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, bo morala tožena stranka o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine ponovno odločiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev
Vsi določeni oziroma izvoljeni sindikalni zaupniki niso deležni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR. Za obstoj takšnega pravnega varstva je potrebno, da sindikat po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR delodajalca obvesti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem o tem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo. Tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati niti da bi bil izvoljen za sindikalnega zaupnika niti da bi bila o tem obveščena tožena stranka. Zato tožnik ni užival posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik po 113. členu ZDR.
Izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika sta nezakonita že iz razloga, ker ne vsebujeta obrazložitve razloga za premestitev oz. ciljev, ki se zasledujejo s prerazporeditvijo javnega uslužbenca, ampak le povzemata zakonski tekst razloga za premestitev, kot je opredeljen v 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU (ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa).
uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige - vlaganje elektronskega predloga - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - neskladnost predloga z listino, ki je podlaga vpisu
Prav iz razloga, ker uporaba računalniških aplikacij (vsaj na povprečni ravni računalniškega znanja danes) ni tako enostavna kot vlaganje pisnih vlog, je Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) omejil legitimacijo za vlaganje predlogov na osebe, za katere se predvideva, da imajo ustrezno znanje, to je zlasti notarje in odvetnike. Da do napak pri vlaganju predlogov ne bi prišlo, je odvetnikom na voljo tudi ustrezna pomoč pri upravljalcih aplikacije. Zato zatrjevanje pritožnikov, da so pri aplikaciji napake, ne more biti uspešno.
otroški dodatek - znižanje plačila vrtca - podatki o dohodkih - ugotavljanje dohodka - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o znižanju plačila vrtca in pravici do otroškega dodatka) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS o dohodkih za preteklo leto, to je za leto 2011, česar pa ni storil in tožeči stranki tako v letu 2012 oziroma v letu 2013 neopravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko finančno stanje tožničine družine drugačno zaradi dividend in kapitalskega dobička, kakor pa v letu 2011 oziroma v letu 2010. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. Tožena stranka bo zato v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka tožeče stranke morala upoštevati dejanski dohodek tožnice v letu 2011, nato pa ponovno odločiti o višini plačila za program vrtca in o upravičenju tožnice do otroškega dodatka.
ZPIZ-1 člen 13, 22, 34, 46, 46/1, 47, 48, 49, 359. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 47. URS člen 158. ZPIZ-2 člen 160, 390, 390/1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočno urejeno pravno razmerje
Tožnica je v spornem času pridobila lastnost zavarovanke z vloženo prijavo v zavarovanje na podlagi 34. člena ZPIZ-1 (prostovoljna vključitev v zavarovanje). Prijava je bila izvršena s strani tožnice, kar je v skladu s 3. odstavkom 23. člena ZMEPIZ ter zadnjo alineo 47. člena ZMEPIZ. Ob takšnem načinu pridobitve lastnosti zavarovanke ni zakonske podlage za posebno ugotavljanje lastnosti zavarovanke oz. ugotavljanje zavarovalnega razmerja s posebno odločbo. Tako nastalo pravno razmerje se je evidentiralo v matično evidenco na podlagi volje tožnice (prijave) in se šteje za urejeno pravno razmerje, ki je pravnomočno in ima za tožnico vse pravne učinke. V pravnomočno urejena pravna razmerja pa je možno poseči (odpraviti, razveljaviti ali spremeniti) le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
pomotni vpis - zaznamba spora ni vpisana na vseh posameznih delih stavbe - postopek popravljanja pomotnega vpisa - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka
Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju ZZK-1 za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti. Med njimi sta tudi 133. člen, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne s trenutkom prejetja predloga, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
V izvršilnem postopku se o stroških postopka ne odloča samo z enim sklepom sodišča (kot v pravdnem postopku), ampak z več sklepi glede na zahteve upnika v zvezi s posameznimi stroški. Z upoštevanjem navedenega je treba standard „ takoj „ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
Spor o letnem dodatku sodi med pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 4. členu ZPIZ-1, zato je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani glede na določbo 7. člena ZDSS-1 kot stvarno pristojno utemeljeno sprejelo zadevo v obravnavanje.
O letnem dodatku ni bilo odločeno z odločbo in sicer ne s prvostopno in ne z dokončno odločbo, zaradi česar takšna tožba ni dopustna. V obravnavani zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi t.i. molka organa. Ker tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, in ker ni bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo kot preuranjeno in nedopustno zavrglo.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 18. ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3. ZIZ člen 24, 24/4, 71. ZPP člen 78, 208. ZZZDR člen 5a.
izterjava terjatve upnika, ki jo je imel do zapustnika, od dediča - način poplačila - prodaja podedovanega premoženja ali unovčenje lastnega premoženja dediča - več dedičev - zastopanje mladoletnega dediča
Dedič sicer lahko poplača terjatev, ki jo ima upnik do njega na podlagi pravnega nasledstva, s prodajo podedovane nepremičnine, lahko pa dolg (do vrednosti podedovanega premoženja) poravna z unovčenjem svojega ostalega premoženja.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Neizkazanost pravnega interesa zaradi odpravljenih pravnih posledic s pravnomočnim posamičnim upravnim aktom in nezmožnost izboljšanja pravnega položaja velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Nova odločba, izdana na podlagi določb ZOPRZUJF, je postala pravnomočna. S pravnomočno odločbo tožniku niso bile priznane obresti, temveč izplačilo razlike pokojnine v dveh obrokih. Zato tožnik ne more samostojno uveljavljati zakonskih zamudnih obresti po določbi 378. člena OZ. Tožena stranka je namreč sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj, pri čemer pa ZOPRZUJF ni določil, da tožena stranka izplača tudi zakonske zamudne obresti.
ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 87, 87/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20.
starostna pokojnina - pokojninska doba - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo
Za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine bi moral tožnik ob izpolnitvi starostnega pogoja 65 let dopolniti tudi najmanj 15 let zavarovalne dobe (čl. 36/3 ZPIZ-1). Tožnik pri slovenskem zavodu ni dopolnil zahtevane zavarovalne dobe, zato ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
vzajemno neizpolnjena pogodba – odstopna pravica – izjema od dolžnosti izpolnitve obveznosti – soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – pogodbena obveznost stečajnega dolžnika
Namen odstopne pravice je omogočiti, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka (4. odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zato sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo doseže ta namen. Praviloma je uresničitev odstopne pravice v skladu s tem namenom, če je predmet izpolnitve druge pogodbene stranke nedenarna dajatev ali storitev. Vse delovanje stečajnega dolžnika mora biti namreč usmerjeno k unovčevanju stečajne mase.