Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
časovna veljavnost zakona - omejitev dedovanja - prejeta denarna socialna pomoč - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala, niti je po že zgoraj obrazloženem ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je nanjo oprlo svojo odločitev, da se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji zaradi v drugem odstavku tega člena določenega „odpusta“ omejitve dedovanja za manj kot dvanajst mesecev prejeto denarno socialno pomoč.
stečaj zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine na Republiko Slovenijo - kaducitetna upravičenka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajne mase
Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).
Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
ZFPPIPP člen 382, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/1, 400/2, 409, 409/1. KZ-1 člen 263.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - objektivni elementi kaznivega dejanja
Pri presoji, ali gre za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu) se ne upošteva zgolj nomotehnična umestitev kaznivega dejanja v zakon temveč (tudi) njegovi objektivni elementi.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – domneva pravočasnosti plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – procesne predpostavke – domneva umika pritožbe
Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, le varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej v roku, ki ga je imel na voljo za plačilo sodne takse, ponudnik bančnih storitev pa je plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. To določilo pa nikakor ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
pravdni stroški - nagrada izvedenca - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Okoliščina, da je dopolnjevanje izvedenskega mnenja po naravi stvari manj težavno od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja, je že upoštevana v 51. členu Pravilnika.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pridobivanje podatkov o obsodbi
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe.
pogodba o leasingu – splošni pogoji – odkupna vrednost – prodajna cena predmeta leasinga v primeru odstopa od pogodbe – skrbnost pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga
Glede pritožbenega očitka kršitve določbe 17.4 SP, da je tožeča stranka preuranjeno začela s prodajo, ker ni skušala doseči soglasja, višje sodišče poudarja, da je tožena stranka vedela, da je prišlo do odstopa od pogodbe, da je nesporno, da je bil podpisan primopredajni zapisnik glede vseh predmetov pogodbe, vedela je torej, da bo naslednja faza izvrševanja pogodbenih določil prodaja in vnovčitev predmetov leasing pogodbe, zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, če tožene stranke ni posebej vabila k iskanju soglasja glede vrednosti predmetov leasinga. Pogodbeni stranki sta enakopravni. Tudi tožena stranka ni zatrjevala, da je že pred prodajo skušala priti v stik s tožečo stranko oziroma skušala doseči dogovor o prodajni vrednosti stvari.
Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
OZ člen 346, 349, 364, 366.. ZOR člen 1083, 1087, 1087/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - pravna narava bančne garancije - zastaranje denarne terjatve - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - začasna odredba - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi
V skladu s 364. členom OZ se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, pri čemer pa lahko dolžnik dolg pripozna bodisi neposredno z upniku dano izjavo ali posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Sodna praksa je že večkrat poudarila, da se mora izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga, nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine izjave v smislu, ali se v njihovem kontekstu izjava pokaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg.
Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni kriva, da iz priloženega obrazca o premoženjskem stanju ni razvidna njena nelikvidnost in višina blokad na TRR in bi jo zato sodišče moralo pozvati, naj vlogo dopolni, niso utemeljene. Ko je tožena stranka v spis vložila izjavo o premoženjskem stanju, je bila njena vloga popolna. Pozivanje v smislu 1. odstavka 108. člena ZPP je zato odpadlo.
Okoliščina, da ima tožena stranka blokirana denarna sredstva na transakcijskih računih, ob dejstvu, da je na te račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive ter da ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so prilivi bili, ne zadostuje za ugodilno odločitev o njenem predlogu. Kaže zgolj na njeno slabo likvidnostno stanje. Poleg tega je pri odločanju o (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilo sodne takse, potrebno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Odločilno je, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – grajanje dokazne ocene – kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – protispisnost – nedopustni pritožbeni razlogi
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
Izpodbijanje dokazne ocene ne more pomeniti kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pomeni lahko zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 366, 366/1, 364, 369, 369/1, 374, 374/1.
pravna sredstva - ugovor zoper načrt razdelitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost pritožbe
V primeru, ko upnik ni vložil ugovora zoper načrt razdelitve, zoper sklep o razdelitvi ne more vložiti pritožbe, saj "preskakovanje" pravnih sredstev ni dovoljeno. Kaj takega bi bilo možno le v primeru, da se končni načrt razdelitve ne bi ujemal z načrtom razdelitve, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – dela zmožen dolžnik – poroštvena zaveza stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti.
potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – vročanje – sprememba firme – fikcija vročitve
Kljub spremembi firme tožeče stranke gre za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme. Pošiljka je bila tako vročena pravi osebi in na pravi poslovni naslov.
plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.