odločanje o predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v času trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – mnenje socialno varstvenega zavoda
Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
Sodba in sklep, s katerim je končan spor v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
V zadevi je sporna ponovna odmera že priznane pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo tožene stranke. ZPIZ-1 v 1. odstavku 180. člena določa, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upošteva pri ponovni odmeri pokojnine. V 2. odstavku istega člena je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča, glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Tožnik je v postopku pred sodiščem zahteval izračun po 2. odstavku 180. člena ZPIZ-1 in tak izračun je tožena stranka napravila in tožniku odmerila pokojnino v višjem znesku, kot pa mu je bila priznana z prvotno odločbo. Tožena stranka je že priznano pokojnino pravilno odstotno povečala, glede na zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dosegel v času ponovnega zavarovanja.
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od negotovega dejstva. Negotovo pa je dejstvo, ki ni odvisno od volje in ravnanja pogodbenih strank. Če to dejstvo nastopi, začne pogodba učinkovati od sklenitve pogodbe dalje. Učinek pogodbe pa je ta, da nastanejo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov pogodbe ni mogoče vezati na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost Pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
Pozitivni ali izpolnitveni interes je škoda, ki nastane upniku (torej toženi stranki obravnavane zadeve) ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju, negativni interes, imenovan tudi interes zaupanja, pa je premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. Razmejitveni kriterij za opredelitev interesa oškodovane stranke je torej (ne)veljavnost pogodbe.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - skrb za otroka - čas zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo - zavarovalna doba - stalno prebivališče
V zavarovalno dobo se v skladu s 1. alinejo 189. člena ZPIZ-1 šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče nista bila zavarovana na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tožnica ni uspela dokazati, da bi imela njena hči v spornem času stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahteva za vštetje spornega obdobja v zavarovalno dobo tožnice.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
Ker sta pravdni stranki v pogodbi določili način valorizacije pogodbene vrednosti z indeksom TOM, ki ga Statistični urad RS tudi po 01. 01. 2007 še vedno izračunava in izračun objavlja na svojih spletnih straneh, za kar je pristojen, ne more biti nobenega utemeljenega razloga za prenehanje valorizacije po tem datumu. Okoliščina, da je po vključitvi Republike Slovenije v euro območje stopnja inflacije bistveno nižja kot v času sklenitve pogodbe je sama po sebi upoštevana v višini TOM, kot merilu indeksacije obveznosti. To pomeni, da je indeksacija v tem obdobju ustrezno nižja. Zgolj to pa ne more biti razlog za izključitev indeksacije, ki sta jo pravdni stranki izrecno dogovorili v pogodbi v dopustnem obsegu.
ZDR člen 52, 52/1. ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojska - specialna ureditev - poklicno opravljanje vojaške službe
ZObr v 92. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To ne pomeni, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, tudi za krajša časovna obdobja. Zato je imela tožena stranka na podlagi prvega odstavka 92. člena ZObr pravico, da je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev in ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas 5 let.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožnik (zavarovalni zastopnik) ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (v decembru je izpolnil 9 % plana, januarja le 26 %), dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno (strank ob poteku zavarovanj ni poklical za podaljšanje polic; moral se je voziti iz kraja v kraj, ker ni znal pripraviti polic na računalniku, ...). Zato je bil podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala vlogo v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni vlogo prevede v slovenski jezik in jo podpisano v dveh izvodih predloži sodišču. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po sklepu sodišča. Ker tožnica ni ravnala po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje njeno vlogo pravilno zavrglo.
ZDR člen 7, 7/2, 29, 29/1, 29/1-8, 42, 126, 131, 131/3, 206. OZ člen 86, 347, 347/1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranje
Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073413
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 258. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1031, 1031/1, 1034, 1034/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o odkupu terjatev - poroštvo - zastaranje poroštvene obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - stečaj nad glavnim dolžnikom - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila - preprosti faktoring - pretrganje zastaranja terjatve
Morebitnemu dvakratnemu poplačilu upnika (tožeče stranke) od tožene stranke po predmetni sodbi in glavnega dolžnika v stečajnem postopku se tožena stranka lahko izogne z obvestitvijo glavnega dolžnika, da je plačala upnikovo terjatev, sicer izgubi svojo pravico do povračila od dolžnika (2. odstavek 1031. člena OZ).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
ustavitev postopka - delni sklep - odločitev o pravdnih stroških
ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 51.
potni stroški - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Tožnica je upravičena do povračila stroškov kilometrine za prihod na delo in z dela za vsak dan, ko je opravljala delo, ker javnega prevoza ni.
Za nastanek obveznosti povračila višjih stroškov zadostuje, da je tožnica o spremembi naslova obvestila delodajalca in ni bistveno, da tožena stranka po obvestilu tožnice ni spremenila podatkov o bivališču tožnice v pogodbi o zaposlitvi. Gre za obveznost delodajalca, ki izhaja neposredno iz zakona.