ustavitev postopka - delni sklep - odločitev o pravdnih stroških
ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od negotovega dejstva. Negotovo pa je dejstvo, ki ni odvisno od volje in ravnanja pogodbenih strank. Če to dejstvo nastopi, začne pogodba učinkovati od sklenitve pogodbe dalje. Učinek pogodbe pa je ta, da nastanejo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov pogodbe ni mogoče vezati na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost Pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
Pozitivni ali izpolnitveni interes je škoda, ki nastane upniku (torej toženi stranki obravnavane zadeve) ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju, negativni interes, imenovan tudi interes zaupanja, pa je premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. Razmejitveni kriterij za opredelitev interesa oškodovane stranke je torej (ne)veljavnost pogodbe.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe.
Dolžnost sodišča je, da sklep, s katerim odloča tudi o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v V. poglavju določa povrnitev stroškov in odmero nagrade v razponu.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Ker je odločba z dne 22. 6. 2001, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 27. 5. 2001 dalje, pravnomočna, toženec ne glede na podatke srbskega nosilca zavarovanja (srbski nosilec zavarovanja je toženca z dopisom 3. 11. 2011 obvestil o tožnikovem obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 22. 6. 2001), v določbi 156. člena in 157. člena ZPIZ-1, za poseg v pravnomočno odločbo in za odločitev, da se mu z 27. 5. 2001 ustavi izplačevanje oz. da se mu od 27. 5. 2001 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, ni imel podlage.
ZArbit člen 11, 11/2. ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2.
pristojnost arbitraže - ugovor pristojnosti - pravočasnost ugovora
Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zahtevek - sodno varstvo
Tožnica je še v času delovnega razmerja zahtevala od tožene stranke ugotovitev, da je z njo sklenila delovno razmerje za nedoločen čas in da ji predloži v podpis takšno pogodbo. V nadaljevanju je tožena stranka o njeni zahtevi odločila z izpodbijanima sklepoma, glede katerih je sodišče prve stopnje v tej sodbi pravnomočno ugotovilo, da sta nezakonita. Ker je tožnica v zadevi uveljavila transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas še v času trajanja delovnega razmerja oziroma izvrševanja zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, ki zagotavlja neposredno sodno varstvo v primerih, ko je do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že prišlo, ne more biti sprejemljivo. Tožnica je v tem sporu pravočasno vložila tožbo pri sodišču prve stopnje, v kateri je zahtevala tudi ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala na nezakonit način, ter v tej zvezi še reintegracijo in plačilo prejemkov iz delovnega razmerja.
odločanje o predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v času trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – mnenje socialno varstvenega zavoda
Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1. ZDavP-2 člen 3, 3/4,145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški davčne izvršbe – davek
Seznam izvršilnih naslovov je primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov davčne izvršbe, ki so dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivim sklepom davčnega organa, ki predstavlja samostojen izvršilni naslov in je kot tak lahko vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov. Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so namreč pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
V 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba).
Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek, utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013264
OZ člen 131, 179. ZDR člen 171, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Pri odpravi obratovalnega zastoja na klavni liniji za transport živali s sredstvom za zaščito WD 40 je tožniku ob zdrsu v področju električnega konzolnega dvigala zagrabilo desno stopalo, zaradi česar je utrpel hudo telesno poškodbo. Tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu (ni poskrbela za brezhibno delovanje dvigala za živali, na katerem je pogosto prihajalo do okvar, ki so jih zaposleni večinoma odpravljali s pomočjo vzdrževalcev, velikokrat pa so v izogib delovnim zastojem na celotni klavni liniji popravilo morali opraviti sami), zato za nastalo nezgodo krivdno odgovarja.
Tožnik je bil seznanjen z navodilom, da je odpravljanje napak v pristojnosti vzdrževalcev, a se je popravila dvigala skušal lotiti sam. Prva toženka je sicer ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar pa ne pomeni, da so lahko delavci povsem nepazljivi. Še vedno morajo biti previdni in skrbni pri delu, kar jim narekuje že skrb za lastno varnost. Zato je tožnikov prispevek k nastanku škode v skladu s 171. členom OZ potrebno oceniti v deležu 20 %.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ZDR člen 52, 52/1. ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojska - specialna ureditev - poklicno opravljanje vojaške službe
ZObr v 92. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To ne pomeni, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, tudi za krajša časovna obdobja. Zato je imela tožena stranka na podlagi prvega odstavka 92. člena ZObr pravico, da je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev in ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas 5 let.
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni, ali je njegovi vlogi treba šteti kot revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo pritožbenega sodišča. Hkrati ga je opozorilo, da v kolikor vlogo šteje za revizijo, jo mora v istem roku vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik ali izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bo v nasprotnem primeru zavržena. Vložnik ni postopal v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča, zato je potrebno vlogi zavreči na temelju petega odstavka 108. člena ZPP.