USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083326
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDen člen 62, 63.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo upravnega organa – protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku
Stališče upravnega organa, da za ugotovitev o državljanstvu denacionalizacijske upravičence zadostuje zapis v potrdilu organa Republike Hrvaške o vsebini vpisa v državljanski knjigi Ljudske Republike Hrvaške in ni potrebna izvedba posebnega ugotovitvenega postopka, ni očitno napačno in ima razumno oporo v določbah ZDen.
arbitražna klavzula – sodna jurisdikcija – veljavnost arbitražne klavzule v primeru razveljavitve pogodbe
Predpostavke arbitražne klavzule (razsodiščne pogodbe) se ravnajo po procesnem pravu, po materialnem pa toliko, kolikor se nanj sklicuje procesno pravo. V primeru razveze pogodbe te določbe ne delijo usode same pogodbe.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – pogoj
Tožnica se je ne glede na možnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno, zavezala, da bo prejela plačilo, če bo izpolnjen navedeni plačilni pogoj. Ne more se sedaj pritožnica sklicevati na to, da je nemožnost pogoja (4. odstavek 59. člena OZ) povzročila toženka, če je sama podjemno pogodbo sklenila na podlagi okoliščin, katerih rizika se je zavedala. Takšen očitek toženki bi bil utemeljen, če bi trdila, da je po sklenitvi pogodbe onemogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Pritožnica sama pa ves čas zatrjuje, da je sicer po izdaji ponudbe, pa pred sklenitvijo pogodbe, vedela za nevarnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083341
OZ člen 131, 132.
kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – de facto razlastitev – poseg v lastninsko pravico – nastanek škode
Da je toženkin poseg v lastninsko pravico tožnika protipraven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, nato pa zavzelo materialnopravno zmotno stališče, da je tožnikov odškodninski zahtevek preuranjen. Razlastitveni postopek lahko začne le tožena stranka. Ne drži, da bo tožniku škoda nastala šele z izdajo pravnomočne razlastitvene odločbe o odvzemu zemljišča. Tožniku škoda že nastaja, saj kljub formalnemu lastništvu tožnik s svojim zemljiščem zaradi kategorizacije zemljišča kot javne ceste ne more razpolagati in mu ostaja le gola lastninska pravica.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – pogodbene stranke – aktivna legitimacija – spremenjene okoliščine – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna stvar - subjektivna odgovornost - viličar
Mirujoč viličar ni nevarna stvar, saj sam po sebi ne ogroža nikogar. Za objektivno odgovornost gre le takrat, ko je stvar ali dejavnost sama po sebi tako nevarna, da je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod nadzorom in ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Stvar, ki sama po sebi ni nevarna, ne more te lastnosti dobiti z nepravilnim posegom vanjo.
Kot je tožnica (na kar opozarja v pritožbi) to jasno navajala že v tožbi, posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja prvotoženca ni bila v tem, da je sklenila pogodbo po višji (drugačni) ceni, po kateri bi jo sklenila sicer, ampak ta, da je pogodbo (o leasingu) sploh sklenila.
ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenje
Druga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni lastnik – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Tožena stranka ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, zaradi česar se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo ne bi mogla vpisati, tudi če bi sodišče izdalo začasno odredbo.
Predmet dokazovanja z izvedenci je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, torej abstraktna pravila znanosti, stroke in posebnih izkušenj, posredno pa tudi konkretna dejstva. Odločanje o pravnih vprašanjih oziroma uporaba prava je naloga sodišča.
Če naj bi bilo navedbe tožene stranke razumeti kot poskus znižanja pogodbene cene zaradi napak, pa bi morala takšno pravico uveljavljati z (nasprotno) tožbo, ugovor ne zadošča.
aktivna legitimacija – upravnik večstanovanjske stavbe – izpolnjevanje obveznosti – verzija
Aktivna legitimacija upravnika za izterjavo stroškov dobaviteljev in izvajalcev storitev je podana, če ta navedbe dejstva o prikrajšanju tožeče stranke. Sklicevanje na 30. in 59. člen SZ-1 ne zadošča.
delitev solastne stvari – fizična delitev stvari v naravi – presoja pogojev za fizično delitev stvari v naravi – civilna delitev
Pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna nepremičnina dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo poprej ugotovljeno, ali je fizična delitev stvari, ki je primarna, mogoča ali ne.
neveljevnost oporoke – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost – sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati – pisna oporoka pred pričami
Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
To, da je oporočitelj oporoko najprej podpisal, potem pa izjavil, da je to njegova oporoka in ne obratno, kakor se dobesedno glasi besedilo 1. odstavka 66. člena ZD, je dejansko nebistveno. Bistveno je, da je šlo za enotno pravno dejanje (unitas actus).