Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
ZIZ člen 53, 53/2, 55. ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – pritožbene novote – obvezne sestavine pritožbe - pravno relevantno dejstvo
Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.
Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070740
OZ člen 131, 147, 147/2, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 343, 343/4.
odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost organa pravne osebe – prokurist – zakoniti zastopnik – pasivna legitimacija – razžalitev – objektivna žaljivost – namen zaničevanja – poseg v osebnostne pravice – relativno javna oseba – inšpektor – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – pravni interes za pritožbo – novi dokazi v pritožbi – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker za izjave, ki jih je podpisal prvi toženec kot zakoniti zastopnik družbe (organ družbe), v skladu s 148. členom OZ odgovarja pravna oseba, je napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o solidarni odgovornosti prvega toženca in družbe.
obnova postopka pred višjim sodiščem - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324. ZPP člen 163, 163/1.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – višina nadomestila – najemnina – plačilo davščin – upoštevanje normiranih stroškov vzdrževanja – nečista terjatev – obresti od nečiste terjatve
Korist, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi z nepremičnino sam razpolagal, lahko izkazuje tržna najemnina, zmanjšana za stroške, zvezane z nepremičnino in davščine, ki bremenijo nepremičnino. Takó določenega zneska ni potrebno zmanjševati za normirane stroške vzdrževanja nepremičnine in davke od najemnine, če tovrstni stroški in davki niso bili plačani.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenje
Druga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
ZPP člen 12, 185, 185/5, 277, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. POJASNILO: VSL0080991 je že v bazi na zahtevo vsrs - ZATO TU MANJKA.
sprememba tožbe – rok za odgovor – načelo kontradiktornosti – materialno procesno vodstvo – grajanje procesnih kršitev
Pravica do odgovora na tožbo je vsebovana v splošnem pravilu iz 277. člena ZPP oziroma (pri spremembi tožbe) v določbi petega odstavka 185. člena ZPP, ki govori o primernem roku. Kadar gre za spremembo tožbe, ki bistveno ne spreminja substance sodne zadeve, je primeren rok lahko tudi krajši kot 30 dni. Kadar pa gre pri spremenjeni tožbi za povsem novo tožbo, pa bo le težko najti razlikovalni razlog, zaradi katerega bi imel toženec manj časa za pripravo obrambe kot toženec, ki sicer takšno tožbo prejme v odgovor na podlagi 277. člena ZPP.
Sodišče mora laično stranko opozoriti, da lahko na spremenjeno tožbo odgovori v primernem roku. Če tega ne stori, lahko takšna stranka ne glede na pravilo 286b. člena ZPP kršitev te svoje pravice uveljavlja v pritožbenem postopku.
izpraznitev stanovanja – zahtevek na sklenitev najemne pogodbe – pravni naslov – ugovor zastaranja – razlogi o odločilnih dejstvih
Pravica terjati sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku. Če se tožničine trditve v zvezi z ugovorom zastaranja izkažejo za resnične, bi to pomenilo, da je njen ugovor zastaranja utemeljen in da toženca zasedata njeno stanovanje brez pravnega naslova. Ker se sodišče prve stopnje do navedenega ugovora tožnice ni presojalo, sodba prvega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih.
zavarovanje civilne odgovornosti - nepremoženjska škoda - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera denarne odškodnine - stroški postopka
Toženka krivdno odgovarja za tožnikovo škodo, ker je iz malomarnosti dopustila, da je konj s svojim nenadnim, vendar predvsem v poletnih mesecih pričakovanim gibom dosegel tožnika in ga posledično poškodoval.
Podizvajalec, ki ga Obligacijski zakonik imenuje sodelavec, je le tista oseba, ki z izvajalcem sklene pogodbo, katere predmet je posel ali del posla, ki se ga je izvajalec zavezal opraviti v razmerju do naročnika. Podelitev statusa podizvajalca glavnega izvajalca je tako treba razlagati v okviru pravne narave konkretnega pogodbenega razmerja med podjemnikom (glavnim izvajalcem) in naročnikom ter razmerja med glavnim izvajalcem in tožnikoma. Neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca ima namreč podlago v njegovi obveznosti do podjemnika, zato naročnik s plačilom podizvajalcu neposredno izpolni svojo obveznost do izvajalca (in hkrati izvajalčevo obveznost do podizvajalca). V zagotavljanju nastanitve delavcem glavnega izvajalca ni potrebne koneksnosti v razmerju do naročnika in glavnega izvajalca, med katerimi je bila sklenjena gradbena pogodba.
Podizvajalec po Zakonu o javnem naročanju je vsaka oseba, ki za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Podizvajalci so torej v luči tega zakona le tisti sodelavci, ki izvajajo dela, ki so neposredno povezana s konkretnim javnim naročilom. Neposredna vez s predmetom javnega naročila in s tem pogodbo o izvedbi tega je izkazana takrat, kadar oseba (podizvajalec) dobavlja blago ali izvaja storitev, ki so namenjene izključno izvedbi konkretnega javnega naročila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083313
OZ člen 131, 179. ZPP člen 14, 163, 163/3, 286b.
odškodninska odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – silobran – zlom nosnih kosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – izvedensko mnenje – pravočasnost priglasitve stroškov
Že v kazenskem postopku je toženec podal ugovor, da naj bi bilo dejanje storjeno v silobranu. Ker s tem ugovorom v kazenskem postopku ni uspel, ga tudi ne more več uveljavljati v pravdnem postopku.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – pravočasnost predloga – vročilnica – osebna vročitev – nadomestna vročitev – trditveno in dokazno breme
ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.
Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev pravice uporabe - gradnja garaže - dovoljenje za gradnjo - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je kljub neobstoju (pisne) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – pogodbene stranke – aktivna legitimacija – spremenjene okoliščine – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti.
obročno plačilo sodne takse – likvidno stanje stranke
Za sposobnost plačila takse v enkratnem znesku niso pomembni le prilivi, temveč tudi odlivi, na podlagi obojega skupaj pa je šele mogoče ugotoviti likvidnostno stanje stranke. Ker je sodišče prve stopnje temu nasprotno upoštevalo le prilive, pa ni ugotovilo odločilnega dejstva, torej likvidnostnega stanja stranke.
Vsaka sprememba okoliščin še ne narekuje ustavitve postopka zavarovanja. Mora biti takšna, da zaradi nje zavarovanje ni več potrebno. Delni umik tožbe (za plačilo denarnega zneska) bi sicer lahko pomenil upravičen razlog za (delno) ustavitev postopka zavarovanja, a le, če bi predlagatelj ustavitve navedel, da že delno zavarovanje zadostuje za preostali, še sporni del terjatve.
OZ člen 83, 922, 922/1, 977. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-1.
zavarovalni primer – definicija zavarovalnega primera – nezgodno zavarovanje za primer smrti – izključitev obveznosti zavarovalnice – nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – nezgodna smrt – smrti zaradi utopitve – ekstremni šport
Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.