IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0066167
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 133, 133/1, 142, 145, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje - vročitev pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje z nabitjem na oglasno desko - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo odločilnega dejstva, kdaj je bil dolžniku - pravni osebi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, tega višje sodišče tudi ne more preizkusiti na podlagi podatkov v spisu. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga na naslovu, ki je vpisan v register in ki ga dolžnik navaja tudi v pritožbi, neuspešna, vročevalec je na vročilnici označil, da je naslovnik neznan, pisanje se je vrnilo na sodišče; ki je nato plačilni nalog vročalo tako, da ga je pritrdilo na sodno desko.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
OZ člen 133, 133/1, 337, 352. SPZ člen 99. ZPP člen 285.
zastaranje odškodninske terjatve – sukcesivno nastajajoča škoda – bodoča škoda – škodna nevarnost – trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – odstranitveni zahtevek – večja škodna nevarnost – konkretna škodna nevarnost – pravni standard – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – dejanska etažna lastnina
Sodišče je vezano na trditveno podlago strank, materialno pravo pa mora poznati samo in mora sporno zadevo obravnavati z vidika vseh možnih pravnih podlag. Če iz trditvene podlage izhaja, da bi bilo spor mogoče obravnavati po neki pravni podlagi, pa ni navedeno zgolj kakšno odločilno dejstvo, ali so navedbe v njem nepopolne, je dolžno stranki v okviru materialnoprocesnega vodstva po 285. členu ZPP na to opozoriti.
ZST-1 člen 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavezanec za plačilo takse pri dokončanju etažne lastnine - razlaga zakona
Sodišče prve stopnje je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 v zvezi z tarifno številko 91211 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55. OZ člen 375, 381.
notarski zapis kot izvršilni naslov za izterjavo obratovalnih stroškov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost
Pritožbeno sodišče glede na podatke iz listin ter različnosti izpovedb tožnika in toženca o okoliščinah povišanja toženčeve plače ugotavlja, da glede tega vprašanja dejansko stanje še ni popolno razčiščeno. Tožnik je o tem predlagal zaslišanje prič, med drugim tudi priče, ki je edina imela s toženo stranko sklenjen dogovor o povišanju plače v pisni obliki. Sodišče prve stopnje bo šele po tako izvedenih dokazih lahko ugotovilo resnično dejansko stanje spornega dogovora in če je toženec (toženec) imel podlago za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, to je zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo za vsaj dva meseca.
Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057247
SZ-1 člen 84, 84/4, 95. OZ člen 51, 51/3, 58, 615.
najemna pogodba – pisna najemna pogodba - ustno podaljšanje najemne pogodbe – najemna pogodba za določen čas – teorija o realizaciji
Najemne pogodbe za stanovanje ni mogoče molče obnoviti, možno pa je ustno podaljšanje pogodbe, sklenjene za določen čas. Kadar je sklenjena pisna najemna pogodba za stanovanje za določen čas, je z ustnim dogovorom ni mogoče spremeniti v najemno pogodbo za nedoločen čas. V obravnavanem primeru so toženci sicer dokazali, da je bila najemna pogodba nazadnje ustno obnovljena, po izteku tega, podaljšanega roka pa v stanovanju bivajo brez pravnega naslova. Ker je tožnica tožbo vložila po izteku roka, za katerega je bila najemna pogodba nazadnje podaljšana, je njen tožbeni zahtevek na izpraznitev njenega stanovanja utemeljen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057270
OZ člen 22, 438, 507, 513, 513/3. SPZ člen 17, 66, 124.
zakonita predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – popolna ponudba – pritiklina – nepremičnina – prodaja nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas
V primeru prodaje nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas, podrobnosti najemne pogodbe in njihova predložitev k ponudbi ne gre šteti za pogoje ponujene prodaje v smislu določbe 507. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v luči 22. člena OZ v zvezi s 438. členom OZ o tem, kaj je opredelilni element ponudbe prodajnega tipa. Čeprav je bila v relevantnem času prodajana nepremičnina v najemu tretjega toženca kot najemnika za nedoločen čas, seznanitev predkupnega upravičenca v ponudbi z obstojem najemne pogodbe, osebo najemnika, časom trajanja in možnostjo odpovedi razmerja z odpovednim rokom, zadošča.
Kršitev predkupne pravice nastopi tudi v primeru, ko je bila predkupnemu upravičencu sicer poslana popolna ponudba, pa je ta ni sprejel, predkupni zavezanec pa je nato sklenil pogodbo s tretjo osebo pod ugodnejšimi prodajnimi pogoji, kot so bili navedeni v ponudbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - temelj odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - pravni standard - okoliščine dela - vzročna zveza - domneva vzročnosti - izpodbojna domneva - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme na strani imetnika
Kot nevarna dejavnost se v pravni teoriji in sodni praksi med ostalim šteje tako delo na višini, kot tudi delo s kemikalijami. Opravljanje dela na višini 3 m in v prostoru, v katerem so bili prisotni hlapi škodljivih kemikalij, tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, torej takšno, zaradi katere prihaja do povečane verjetnosti nastanka škodnega dogodka.
Do poškodbe v nevarnem okolju lahko pride tudi zaradi dogodkov, ki so izven sfere tega okolja in za takšne dogodke ne more avtomatsko obstajati objektivna odgovornost samo zato, ker se je oškodovancu zgodila škoda v tem okolju. Vendar pa se v tem primeru vzročna zveza med škodo, ki je nastala tožniku v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, domneva. Tožena stranka bi morala, če se želi razbremeniti odgovornosti, izpodbiti domnevo vzročne zveze in dokazati, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo.
postopek za določitev odškodnine – razlastitveni upravičenec – ugovor pasivne legitimacije
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen.
Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, je praviloma odločilen izrek sodbe. Primerja se tožbeni predlog in izrek sodbe (po višini), ne pa razlogi. Če je namreč sodba utemeljena z drugačno pravno podlago (tudi če je za stranko ugodnejša) od tiste, na katero se je sklicevala v postopku, ne gre za prekoračitev.
Če nastane položaj nepravilne izpolnitve, velja domneva, da ima ta nepravilna izpolnitev značilnosti protipravnega stanja. Podlaga (razlog) te domneve je okoliščina, da ima v večini primerov objektivno stanje nepravilne izpolnitve hkrati značilnosti protipravnega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.
solastnina – upravljanje s stvarjo – vzdrževalna dela na stvari v solasti – stroški vlaganja – neupravičena pridobitev – prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče je pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka v celoti prezrlo eno temeljnih načel obligacijskega prava: prepoved vmešavanja v tuje posle. V skladu s tem načelom lastnik nepremičnine praviloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj v njegovo nepremičnino, če za vlaganja ni dal soglasja, opravljena dela pa presegajo posle rednega upravljanja v zvezi z nepremičnino.