ZPP člen 22, 22/1, 69, 69/3, 69/4. OZ člen 12, 435, 435/1.
sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti v pritožbi – prodajna pogodba – dokazna ocena
Tožnik lahko uveljavlja sporazum strank o krajevni pristojnosti le v tožbi (ki ji mora priložiti listino o sporazumu), toženec pa le v odgovoru na tožbo. Sodišče se nato lahko izreče za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave. V obravnavani zadevi se na pogodbeno zapisani sporazum o krajevni pristojnosti ni sklicevala nobena pravdna stranka. Pritožbene navedbe v tej smeri so prepozne in neupoštevne.
postopek za določitev odškodnine – razlastitveni upravičenec – ugovor pasivne legitimacije
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen.
Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, je praviloma odločilen izrek sodbe. Primerja se tožbeni predlog in izrek sodbe (po višini), ne pa razlogi. Če je namreč sodba utemeljena z drugačno pravno podlago (tudi če je za stranko ugodnejša) od tiste, na katero se je sklicevala v postopku, ne gre za prekoračitev.
Če nastane položaj nepravilne izpolnitve, velja domneva, da ima ta nepravilna izpolnitev značilnosti protipravnega stanja. Podlaga (razlog) te domneve je okoliščina, da ima v večini primerov objektivno stanje nepravilne izpolnitve hkrati značilnosti protipravnega stanja.
Tožnica kot kupovalka je svoje obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, zaradi česar sta toženca kot prodajalca dolžna izročiti tožnici nepremičnino prosto oseb in stvari.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Tožnikovo ravnanje v zvezi z verbalnim konfliktom ter odrivom sodelavca, pri čemer je ta utrpel lažjo telesno poškodbo, ker ga je tožnik odrinil z nožem v rokah, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je sodelavca telesno poškodoval tako, da ga je z nožem porezal v predelu prsi, zaradi česar je bil začasno okvarjen del njegovega telesa, začasno pa je bila zmanjšana tudi njegova zmožnost za delo. Tožnik se je zavedal, da v kolikor z nožem v roki odrine drugega, lahko pride do njegove poškodbe, saj je takšno zavedanje možno pričakovati od vsakega povprečnega človeka. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik bi pri sklepanju pogodbe moral ravnati s skrbnostjo, kot se zahteva v prometu. Če je pogodbo podpisal, ne da bi jo poprej prebral ali se kako drugače prepričal o njeni vsebini, temu pogoju ni zadostil. Odveč je zato njegovo pritožbeno vztrajanje, da sporne nepremičnine v resnici ni nameraval prodati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – zamudna sodba
Domnevo osebne vročitve iz 142. člena ZPP je mogoče vzpostaviti le, če vročevalec vročitev opravlja na naslovu, na katerem stranka dejansko biva, torej v njenem stanovanju, kar ni nujno enako prijavljenemu prebivališču. Le takrat bo udeleženec postopka lahko seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča.
ZPP člen 30, 30/1, 139, 139/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZPPreb člen 17a.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – okrajna sodišča – premoženjskopravni spor – vročanje – fikcija vročitve – kraj vročanja – naslov za vročanje – vročanje na delovnem mestu – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj ji sodišče sodna pisanja vroča na naslovu njene odvetniške pisarne. Sodišče prve stopnje tega njenega predloga na bi smelo prezreti. Vroča se namreč v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj sem mu vroči pisanje. Toženka je zato upravičeno pričakovala, da bodo vse nadaljnje vročitve sodnih pisanj, namenjenih toženki v tej pravdi, opravljene na naslovu njene zaposlitve.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
OZ člen 133, 133/1, 337, 352. SPZ člen 99. ZPP člen 285.
zastaranje odškodninske terjatve – sukcesivno nastajajoča škoda – bodoča škoda – škodna nevarnost – trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – odstranitveni zahtevek – večja škodna nevarnost – konkretna škodna nevarnost – pravni standard – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – dejanska etažna lastnina
Sodišče je vezano na trditveno podlago strank, materialno pravo pa mora poznati samo in mora sporno zadevo obravnavati z vidika vseh možnih pravnih podlag. Če iz trditvene podlage izhaja, da bi bilo spor mogoče obravnavati po neki pravni podlagi, pa ni navedeno zgolj kakšno odločilno dejstvo, ali so navedbe v njem nepopolne, je dolžno stranki v okviru materialnoprocesnega vodstva po 285. členu ZPP na to opozoriti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost
Pritožbeno sodišče glede na podatke iz listin ter različnosti izpovedb tožnika in toženca o okoliščinah povišanja toženčeve plače ugotavlja, da glede tega vprašanja dejansko stanje še ni popolno razčiščeno. Tožnik je o tem predlagal zaslišanje prič, med drugim tudi priče, ki je edina imela s toženo stranko sklenjen dogovor o povišanju plače v pisni obliki. Sodišče prve stopnje bo šele po tako izvedenih dokazih lahko ugotovilo resnično dejansko stanje spornega dogovora in če je toženec (toženec) imel podlago za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, to je zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo za vsaj dva meseca.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081395
OZ člen 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 319, 319/3.
neupravičena pridobitev – neutemeljeno zaračunavanje DDV – pobotni ugovor – odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve
Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve pa je neločljivo povezana tudi z odločitvijo, katere morebiti druge terjatve tožeče stranke (ki niso predmet tega postopka), so bile z v pobot uveljavljanimi že poračunane oziroma so prenehale.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0066167
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 133, 133/1, 142, 145, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje - vročitev pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje z nabitjem na oglasno desko - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo odločilnega dejstva, kdaj je bil dolžniku - pravni osebi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, tega višje sodišče tudi ne more preizkusiti na podlagi podatkov v spisu. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga na naslovu, ki je vpisan v register in ki ga dolžnik navaja tudi v pritožbi, neuspešna, vročevalec je na vročilnici označil, da je naslovnik neznan, pisanje se je vrnilo na sodišče; ki je nato plačilni nalog vročalo tako, da ga je pritrdilo na sodno desko.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.