OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 95/9. ZTLR člen 38, 38/4, 38/8.
neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino - stroški za vzdrževanje stvari - koristni stroški - nastanek prikrajšanja - izguba posesti vlagatelja - nastanek obogatitve - prehod koristi - prejemnik koristi
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti ki se sklicuje na ta vlaganja.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073454
ZPP člen 115, 214, 214/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 239, 239/2. OZ člen 111, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja – preklic naroka – neopravičljivi razlogi za preklic naroka – zloraba pravic – aktivna procesna legitimacija – neprerekana dejstva – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – solidarno poroštvo – trajna nelikvidnost – potrošnik
Če je bolezen nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa je v konkretni zadevi prišlo do poškodbe dan pred narokom, dolžnik pa je že imel pooblaščenca v zvezi s to zadevo. Višje sodišče presoja, da ni pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj v tej zadevi podeljuje pooblastilo izključno za vpogled v spis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063936
OZ člen 299, 378, 642.
plačilo investitorja – odložni pogoj – rok plačila – neizpolnitev pogoja – pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev – trenutek začetka stečaja
Z dogovorom, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, se določa rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja, vendar pa neizpolnitev tako določenega pogoja (neplačilo investitorja) ne more pomeniti, da naročnik svojega dela obveznosti sploh ni dolžan izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S trenutkom začetka stečaja nad dolžnikom namreč postane jasno, da se odložni pogoj ne bo izpolnil, oziroma da se ne bo izpolnil v celoti, gotovo pa ne v rokih, ki bi jih lahko še opredelili kot roke, ki bi jih stranki lahko imeli v mislih ob sklepanju pogodbe o delu.
sklep o izročitvi poslovnega deleža – upravičenci za pritožbo – upnik
Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).
ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka. Ta niso omejena le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Določbe ZPP o tem, kdaj nastane obveznost ene pravdne stranke, da drugi povrne njene pravdne stroške, je v primeru začetega stečajnega postopka nad toženo stranko nadgrajeno z uporabo določb ZFPPIPP o vsebini zahtevka za priznanje terjatve, ki vključuje stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057243
ZPP člen 70, 70-6, 111, 111/4, 226, 226/3, 337, 394, 394/1, 394/1-4. ZZZDR člen 191, 208. ZST-1 člen 1, 1/3.
obnova postopka – obnovitveni razlog – pravdna nesposobnost – odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika – izločitev sodnika – novi dokaz
S podanostjo odobritve procesnih dejanj s strani skrbnika tožnika, je bila zagotovljena veljavnost procesnih dejanj tožnika v postopku, saj takšna dejanja ne ustrezajo poslom iz 191. člena ZZZDR, za katere bi bila potrebna še odobritev CSD.
pravdni stroški - po krivdi nastali stroški - nagrada za pravdni postopek - pravna dejanja – verodostojna listina
Tožencu bi nastal strošek nagrade pooblaščencu za postopek tudi, če tožnik ne bi predhodno vložil predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ampak neposredno tožbo. Ker se nagrada pooblaščencu za vložitev ugovora, ki je nižja, všteje v nagrado za pravdni postopek, tožencu z vložitvijo ugovora niso nastali posebni stroški. Enako velja tudi za materialne stroške v pavšalnem znesku. To pa ne velja za strošek sodne takse za ugovor. Ti stroški tožencu v primeru, da bi tožnik svoj tožbeni zahtevek uveljavljal s tožbo, ne bi nastali.
ZP-1 člen 144, 114/5. ZprCP člen 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2., 2-2, 2-3.
psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - okoliščine, ki vplivajo na odmero globe
Obdolženec namreč v zagovoru pred prvostopnim sodiščem ni zatrjeval, da mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil in kar je posebej navedeno v njegovi zdravstveni dokumentaciji, ter da zdravila uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika, kot to določa Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v 4. členu navedenega pravilnika, v skladu s katerim voznik, ki se zdravi z zdravili iz 2. alineje 2. člena tega pravilnika ali prepovedanimi drogami iz 3. alineje 2. člena tega pravilnika, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod navedenimi pogoji. Obdolženec je v zagovoru zgolj zatrjeval, da so snovi, ki jih je ugotovila analiza odvzetega vzorca krvi, zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik in nimajo vpliva na njegove vozniške sposobnosti. Glede na takšen zagovor obdolženca pa sodišče ni imelo nobene podlage po nadaljnjem izvajanju dokaznega postopka, saj zgolj ob prisotnosti takšnih snovi v obdolženčevi krvi šteje, da je kot voznik pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
ZGD-1 člen 100, 100/1, 133. ZIZ člen 25, 25/1. ZFPPIPP člen 46, 296, 296/5, 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351, 351/4, 352, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/6.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - sklep o nadaljevanju izvršbe - družba z neomejeno odgovornostjo - izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - osebna družba - pravni učinki izbrisa osebne družbe - osebna odgovornost družbenikov - subsidiarna odgovornost družbenikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe.
Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.
OZ člen 6, 6/1, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-6.
zastaranje terjatev upravnika – stroški upravljanja – stroški obratovanja – poslovne stavbe – splošni zastaralni rok – triletni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – verzija
Zakonodajalec v določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom – uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003920
ZP-1 člen 90, 114, 115, 115/2. URS člen 15, 22, 29.
pisni zagovor - poziv sodišča na pisni zagovor - pravica do izjave v postopku - sodba brez zaslišanja
Čeprav je obdolženec svojo vlogo naslovil kot pisni zagovor, na katerega sicer ni bil pozvan, bi se sodišče prve stopnje vsaj na načelni ravni do ključnih navedb v tej vlogi obdolženca vsekakor moralo opredeliti. Taka dolžnost sodišča izhaja že iz obdolženčeve pravice do izjave in do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (15. in 22. člen Ustave RS), predvsem pa taka njegova pravica izhaja iz 29. člena Ustave RS, kjer so določene glavne kavtele glede pravnih jamstev v kazenskem in posledično tudi postopku o prekršku.
popravni sklep – razlogi za dovoljenost popravnega sklepa
S popravnim sklepom ni dopustno spreminjati odločitve, popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.
izvrševanje kazni – kazen zapora – zapor ob koncu tedna – zlorabljanje načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna
Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.
Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji navedla, da je tudi v zvezi z višino računa prišlo do pomote in da dejansko zahteva plačilo zneska 2.006,10 EUR. Sodišče prve stopnje bi takšno izjavo moralo šteti kot umik tožbe za znesek 60,00 EUR (ne kot njeno spremembo, kot napačno navaja pritožba). Sklep o izvršbi bi moralo v tem delu razveljaviti in postopek ustaviti.
ZPP člen 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 1, 4, 4/1, 12, 13. OZ člen 378.
priča – povrnitev stroškov priče – izguba na zaslužku – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – zahteva za povračilo – pravica delodajalca do povrnitve izplačanega nadomestila plače
Povrnitev izgubljenega zaslužka mora priča zahtevati takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist - domneva umika predloga za nadomestitev globe
Domneve umika predloga za nadomestitev globe ni mogoče smiselno uporabiti tako, da sodišče storilca v fazi odločanja o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe pozove k predložitvi dokazov zaradi ugotavljanja njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za plačilo globe, ter v primeru nepredložitve dokazov šteje, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Ta domneva sicer res sankcionira neaktivnost storilca v postopku za nadomestitev globe, vendar se izrecno nanaša samo na fazo postopka, ki se odvija pri centru za socialno delo.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083903
URS člen 22. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/4, 296/5, 354, 355, 355/2, 355/3.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo - prepoved dovolitve izvršbe - pravdni stroški - čas nastanka terjatve – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - paricijski rok - izvršljivost - rok za izpolnitev obveznosti - enako varstvo pravic
Četudi bi izterjevana terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, ne gre za stroške stečajnega postopka iz 354. člena ZFPPIPP, saj pravdni stroški iz konkretnega izvršilnega naslova ne spadajo med nobene od tekočih ali občasnih stroškov stečajnega postopka, ki so našteti v drugem in tretjem odstavku 355. člena ZFPPIPP, pa tudi sicer nimajo s stečajnim postopkom nad dolžnikom prav nobene povezave.
V primeru, ko so stroški odmerjeni že z odločbo sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje pa ob odločanju o pritožbi to stroškovno odločitev v celoti potrdi, obveznost povrnitve stroškov ne nastane šele z odločitvijo sodišča druge stopnje, temveč že z odločitvijo sodišča prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS0012946
ZDR člen 184. ZTPDR člen 73. ZPP člen 18. ZMZPP člen 2, 2/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 52, 52/3. ZOR člen 173, 185, 185/1, 185/3, 188, 188/1, 188/2, 195, 195/2, 206, 206/4, 376, 376/2. OZ člen 352. ZDM člen 2.
pristojnost - mednarodni element - uporaba domačega prava - odgovornost ladjarja - pravilo najtesnejše vezi - zastaranje - poklicna bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - vzročna zveza - nevarna dejavnost - solidarna odgovornost - premoženjska škoda - alternativna vzročnost - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - renta
Tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi poklicnega obolenja, ki je nastalo kot posledica dela na ladjah toženk. Sporno razmerje (glede na to, da so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene v Sloveniji, da sta se tožnik in drugo toženka dogovorila za pristojnost slovenskega sodišča in da je tožnik slovenski državljan) ima najtesnejšo zvezo s slovenskim pravom.
V primerih uveljavljanja škode zaradi poklicne bolezni začne teči zastaranje takrat, ko so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter okoliščine, ki kažejo na osebo določenega povzročitelja, oziroma ko bi oškodovanec mogel vložiti odškodninski zahtevek zaradi poklicne bolezni. V socialnem sporu sta sodna izvedenca v pisnem mnenju obrazložila, da je treba zdravstvene težave tožnika pripisati tudi delovnemu okolju (izpostavljenosti vibracijam na ladji). Tožnik je s prejemom tega mnenja zvedel za vzrok škode, zato je takrat začel teči 3-letni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
V socialnem sporu je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je tožnikova invalidnost deloma posledica poklicne bolezni v 33 % in deloma bolezni v 67 %. Druga toženka kot tožnikov delodajalec je imela možnost sodelovati v socialnem sporu. Zato je delovno sodišče glede vzroka tožnikove invalidnosti vezano na pravnomočno sodbo iz socialnega spora.
Tisti, ki se ukvarja z dejavnostjo, pri kateri lahko pride do poklicne bolezni, za nastalo škodo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.
Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.
Naročnik lahko graja napake po pozivu k pregledu in prevzemu, torej takrat, ko podjemnik sam sporoči, da je delo dokončano. Ko se delo še izvršuje, lahko naročnik graja pričakovane (in torej morda še niti ne obstoječe) napake. Vendar pa to podjemnika ne odveže bremena grajanja napak potem, ko ga podjemnik pozove na pregled in prevzem, saj se obstoj napak lahko zares ugotovi šele potem, ko so po podjemnikovem mnenju dela izvršena.
Podjemnik od naročnika ne more zahtevati plačila, preden od naročnika ne zahteva, naj pregleda in prevzame izvršeno delo. Podjemnik po pregledu in prevzemu praviloma ne odgovarja več za očitne napake in lahko od naročnika zahteva plačilo.
Zakon nalaga pregled „brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče“. Pregled in prevzem morata biti torej opravljena nemudoma, razen če temu nasprotujejo utemeljen razlog. Če pa naročnik nemudoma ne pregleda in prevzame izvršenega dela brez utemeljenega razloga, se delo šteje za prevzeto. Podjemnik je upravičen do plačila kljub temu, da ni bilo ne pregleda, ne prevzema. Nastopi namreč fikcija pregleda in prevzema.
Breme zatrjevanja, in po potrebi dokazovanja, da je bilo delo izvršeno v skladu s podjemno pogodbo, nosi podjemnik, vendar le do pregleda in prevzema ali fikcije prevzema. Že po prejemu poziva k prevzemu, ki mu ni nemudoma sledilo grajanje napak, je nastala fikcija prevzema.