ZJU člen 22, 22/3, 24, 24/5, 24/6, 74, 74/3, 76, 76/3, 77, 77/1, 84, 90, 90/1. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/7, 100a/8, ZPP člen 19, 19/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/4, 50.
stvarna pristojnost - razmejitev pristojnosti med delovnim in upravnim sodiščem - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da določili 5. in 6. odstavka 24. člena ZJU razmejitev pristojnosti med Delovnim in socialnim sodiščem ter Upravnim sodišče vežeta na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja po zakonu treba odločiti s sklepom ali pa z upravno odločbo. Z vidika presoje o stvarni pristojnosti sodišča za sodno varstvo je pomembno tudi, da sta določbi 3. odstavka 76. člena in 1. odstavek 77. člena ZJU specialni glede na določilo 100.a člena ZObr. Poleg tega je iz določila 7. odstavka 100.a člena ZObr dovolj očitno razvidno, da je bil namen zakonodajalca, da je pristojno sodišče iz 8. odstavka 100.a člena ZObr delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče RS.
Ker je izpodbijana odločitev iz druge točke izreka izpodbijane odločbe posledica odločitve organa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, je odločitev v upravnem sporu glede tožbe zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe odvisna od vprašanja glede (ne)zakonitosti odločitve tožene stranke glede prve točke izreka izpodbijane odločbe, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča – v konkretnem primeru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stvarna pristojnost sodišča - upravni spor
Sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke zaradi tega, ker tožnik v tožbi nima konkretnih argumentov proti ugotovitvam in stališču tožene stranke, ki bi imeli podlago v zakonu. Tožnik bi moral vse svoje ugovore konkretno navesti, sicer sodišče utemeljenosti le-teh ne more preizkusiti.
V tožbi je tožnik predlaga izločitev Upravnega sodišča oziroma določitev drugega pristojnega sodišča, vendar drugega stvarno pristojnega sodišča za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči po veljavni zakonodaji ni. Glede na navedeno je sodišče o tožbi odločalo kot stvarno pristojno sodišče.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi - izvršilni postopek
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni kakor tudi pogoj verjetnosti izgleda za uspeh. Če eden izmed pogojev ni izpolnjen, se brezplačna pravna pomoč ne odobri.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež
Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov mesečni dohodek znaša 818,92 EUR, to pa pomeni, da presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 453,60 EUR. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se na tožnikovo pokojnino izvajajo rubeži, saj se rubeži ne morejo upoštevati, ker niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - strokovno nadzorstvo nad izpolnjevanjem programskih zahtev - exceptio illegalis
Tožena stranka je vse priloge in podatke, na katerih je utemeljila izpodbijano odločbo, od tožeče stranke pridobila v skladu z določbo 38. člena Metodologije, s katero je med drugim v skladu z določbo 7. odstavka 109. člena ZMed določena metoda strokovnega nadzorstva, s katero tožena stranka podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 5. in 3. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alinee prvega odstavka 106. člena tega zakona.
dohodnina - boniteta - plačane premije za neobvezno pokojninsko zavarovanje - odmera dohodnine v obnovljenem postopku
Zavarovalne premije, ki jih delodajalec plača v korist delavca, predstavljajo boniteto, ne glede na to, ali delavec takrat že pridobi pravico iz naslova zavarovanja ali ne.
Pravilno je stališče tožene stranke, da na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe dejstva, ki nastanejo po letu, na katero se nanaša odmera (razveljavitev zavarovalne pogodbe in vrnitev zavarovalnih premij delodajalcu), ne morejo vplivati. Vendar pa je, skladno s stališčem revizijskega sodišča, v obravnavanem primeru treba upoštevati, da gre za obnovo odmere dohodnine za leto 1996, začeto v letu 1998 in torej po tem, ko je do razveljavitve zavarovalne pogodbe in vrnitve premij že prišlo, in je zato nesmiselno, da bi se v postopku obnove navedena dejstva, ki bi jih tožnik sicer lahko uveljavljal na podlagi 126. člena ZDavP, na njegov ugovor ne upoštevala že v obnovljenem postopku odmere dohodnine.
ZKZ člen 22, 22/2, 24, 24/6. ZUP člen 42, 129/1, 147.
predkupna pravica - sprejem ponudbe - ponudba - status kmeta - položaj stranke v postopku
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršenkoli pravice oziroma pravne koriti drugih oseb. Druga oseba v postopku priznanja statusa kmeta zato ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
V postopku priznanja statusa kmeta gre za vprašanje osebnega statusa, katerega se presoja glede na stanje ob izdaji odločbe o podelitvi statusa.
V postopku odobritve pravnega posla pa je vprašanje statusa kmeta predhodno vprašanje (147. člen ZUP). V primeru dvoma o predkupni pravici posameznega sprejemnika ponudbe, ki jo ta dokazuje s statusom kmeta, je organ dolžan ravnati po določbi 6. odstavka 24. člena ZKZ (pa tudi sodišče v pravdnem postopku po določilih ZPP) in pred svojo odločitvijo preveriti (ali pa zahtevati preverbo pred pristojnim organom), da se ugotovi ali je predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe status kmeta imel.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Zmotno je stališče, da podaritev kapitala (nepremičnine) zakoncu ni podvržena obdavčenju z dohodnino od dohodka iz kapitala. Zakonodajalec je sicer v 100. členu ZDoh-2 določil možnost odloga ugotavljanja davčne obveznosti v trenutku odsvojitve, v primerih, ko gre za podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu in otroku, vendar pa tožnik zmotno meni, da bi moral davčni organ to zakonsko določbo pri odmeri davka uporabiti uradoma.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZUP člen 238, 238/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 4, 8.
javni razpis - prijava na javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kršitev določb upravnega postopka - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - uveljavljanje novega dejstva v pritožbi
V obravnavani zadevi je sporna neuvrstitev tožnika na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na prednostni listi upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe – varščine. Tožniku, ki je z vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem uveljavljal v okviru I. Stanovanjske razmere - stanovanjski status 1.1. (udeleženec razpisa brez stanovanja ali ki živi v prostorih za začasno bivanje oziroma drugih nestanovanjskih prostorih), je bil uveljavljani status tudi priznan ter je bil iz tega naslova točkovan z vsemi možnimi točkami. V okviru II. Socialne razmere - zdravstvene razmere (trajno obolenje mladoletnih otrok, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, točka 7.1.) je mogoče upoštevati le za enega otroka, saj je v vlogi za dodelitev stanovanja uveljavljal take okoliščine le za enega otroka. Za drugega otroka je take zdravstvene razmere prvič uveljavljal šele v pritožbi, kar pa ni mogoče, saj tako izhaja iz točke 7 Splošni pogoji predmetnega javnega razpisa: da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Uveljavljanje drugačnih razmer v pritožbi je novota, ki se presoja po 3. odstavku 238. člena ZUP.
dohodnina - predmet obdavčitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki za več let - povprečenje
Dohodek zapade pod obdavčitev z dohodnino v trenutku, ko je izplačan. Dejstvo, da je bil izplačan na podlagi nepravnomočne sodne odločbe in brez vednosti skrbnika, na obdavčitev v konkretni zadevi ne more vplivati.
Dohodki iz delovnega razmerja, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let za nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.
Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 21, 21/1, 21/2, 21/3.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic za parkiranje - parkiranje na javnih površinah - ureditev mirujočega prometa na področjih za pešce
V 3. stavku 3. odstavka 21. člena Odloka so za izdajo parkirne dovolilnice res taksativno določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, če želi pridobiti parkirno dovolilnico (kar bi glede na jezikovno razlago pomenilo tolmačenje citirane pravne norme), vendar pa je po mnenju sodišča treba ta stavek razlagati v kontekstu celotnega 3. odstavka te določbe, ki pa v nadaljevanju omeji število parkirnih dovolilnic, ki se lahko izda na eno stanovanjsko enoto, na eno dovolilnico. Po mnenju sodišča to izhaja tako iz logične razlage citirane določbe.
Nadalje takšna razlaga te določbe izhaja tudi iz njene teleološke razlage, ker namen te določbe zagotovo ni (ob morebitnem neizpolnjevanju vseh taksativno določenih pogojev za izdajo parkirne dovolilnice vseh stanovalcev ene stanovanjske enote) prepoved parkiranja in nemožnost dostopa do njihovih bivališč (tudi) za stanovalce s stalnim bivališčem na tem območju, temveč ob sicer nedvomno strožjih pravilih, ki veljajo za območja za pešce in glede na omejenost površin, ki so določene kot javne parkirne površine, možnost pridobitve vsaj ene parkirne dovolilnice na eno stanovanjsko enoto in s tem zagotavljanje nemotenega poteka vsakdanjega življenja stanovalcev na tem območjih. Povedano pa potrjuje tudi zgodovinska razlaga.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/2-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ni izkazal, da sta izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožnik uveljavlja pravico do odbitka. Računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka, so fiktivni, ker sta jih izdala t.i. neplačujoča gospodarska subjekta.
ZDoh-1 člen 6. ZDoh-2 člen 6. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa
Že na podlagi 1. točke 6. člena ZDoh-1 je tožnika šteti za rezidenta Republike Slovenije, saj ima v Sloveniji uradno prijavljeno svoje stalno prebivališče. Določba 4. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja se uporablja samo, ko dve državi osebo štejeta za svojega davčnega rezidenta na podlagi njunih notranjih zakonodaj. V danem primeru pa tožnik ni predložil potrdila o rezidenstvu Avstrije, niti ni predložil dokazila, da je v Avstriji obdavčen po svetovnem dohodku, iz česar bi izhajalo, da ga tako Slovenija kot Avstrija štejeta za svojega davčnega rezidenta in bi bilo potrebno obravnavati status na podlagi določb Konvencije.
ZDDPO člen 12. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 2, 4. Slovenski računovodski standardi (SRS 2001) standard 14.1., 14.28.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - lekarniška dejavnost - stroški, povezani s homeopatijo - stroški ekskurzije za zaposlene - plačilo za sistem oglaševanja
Tožnica v letu 2003, glede na podatke upravnih spisov, še ni opravljala lekarniške dejavnosti, v kateri bi bila zajeta tudi homeopatska zdravila. Nenazadnje je tudi v tožbi navedla, da je postopek pridobivanja odločbe za izdelavo homeopatskih izdelkov v teku. S tem pa ni sporno, da v letu 2003 ni dosegla prihodkov iz tega naslova in je tako odločitev, da se stroški, povezani s homeopatijo, ne priznajo, pravilna.
Glede izleta oziroma ekskurzije za zaposlene na otok Krk poleti 2003 tudi po presoji sodišča iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bili s tem povezani stroški poslovno potrebni stroški v smislu določbe 12. člena ZDDPO in določb Pravilnika in bi tako izpolnjevali pogoje za to, da so tudi davčno priznani.
Ne glede na navedbo tožnice, da je za sistem oglaševanja plačala račun z obrazložitvijo dobavitelja, da na mediju lahko reklamira svoje podjetje in tudi izdelke, ki jih prodaja in ne gre za stroške reklame, tudi sodišče ocenjuje, da gre pri tem za nabavo osnovnega sredstva in ne za plačilo storitev oglaševanja. Sistem oglaševanja se bo, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, uporabljal več kot eno obračunsko obdobje. S tem pa niso izpolnjene predpostavke za vključevanje med stroške, kot so določene v SRS 14 (SRS 14.1 in SRS 14.28).
ZSpo člen 7, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (1999) člen 4, 19, 19/1-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje investicij v novo gradnjo in posodabljanje športne infrastrukture - prijavljene investicije - skladnost s predmetom in namenom razpisa - izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji - zavrnitev vloge
Dejansko stanje, pomembno za odločitev, organ ugotavlja s strokovnim pregledom popolnih vlog ter njihovo oceno na podlagi pogojev in meril razpisne dokumentacije. Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji je ena od obveznih sestavin vloge na javni razpis (točka 8.2. javnega razpisa), ki obsega taksativno naštete izjave glede verodostojnosti navedb in dokumentov, zavez prijavitelja, strinjanja glede obveščanja javnosti, možnih kontrol, procesov v razpisnem postopku, glede seznanjenosti s posledicami navedbe napačnih podatkov, zagotovitve sredstev ter o potrditvi, da se projekt pred prijavo na javni razpis še ni pričel izvajati; zato se nanjo ni mogoče sklicevati v smislu, da se z njo izkazuje skladnost predlagane investicije s predmetom in namenom razpisa, kajti navedena dejstva se dokazujejo z investicijsko dokumentacijo (točka 7.1. javnega razpisa). K jasni predstavitvi in vsebinski opredelitvi v vlogi, da izpolnjujejo posamezne pogoje za kandidiranje, pa so bili prijavitelji na javni razpis izrecno usmerjeni tudi z Navodilom prijaviteljem za pripravo vloge kot delom razpisne dokumentacije (tč. III, 1.6.).
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnega nastanka škode - opredelitev načina začasne ureditve stanja
Ker tožeča stranka ni konkretno opredelila načina začasne ureditve stanja, niti ni izkazala verjetnega nastanka težko popravljive škode, s tem ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe.