ZDDPO člen 12. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 2, 4. Slovenski računovodski standardi (SRS 2001) standard 14.1., 14.28.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - lekarniška dejavnost - stroški, povezani s homeopatijo - stroški ekskurzije za zaposlene - plačilo za sistem oglaševanja
Tožnica v letu 2003, glede na podatke upravnih spisov, še ni opravljala lekarniške dejavnosti, v kateri bi bila zajeta tudi homeopatska zdravila. Nenazadnje je tudi v tožbi navedla, da je postopek pridobivanja odločbe za izdelavo homeopatskih izdelkov v teku. S tem pa ni sporno, da v letu 2003 ni dosegla prihodkov iz tega naslova in je tako odločitev, da se stroški, povezani s homeopatijo, ne priznajo, pravilna.
Glede izleta oziroma ekskurzije za zaposlene na otok Krk poleti 2003 tudi po presoji sodišča iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bili s tem povezani stroški poslovno potrebni stroški v smislu določbe 12. člena ZDDPO in določb Pravilnika in bi tako izpolnjevali pogoje za to, da so tudi davčno priznani.
Ne glede na navedbo tožnice, da je za sistem oglaševanja plačala račun z obrazložitvijo dobavitelja, da na mediju lahko reklamira svoje podjetje in tudi izdelke, ki jih prodaja in ne gre za stroške reklame, tudi sodišče ocenjuje, da gre pri tem za nabavo osnovnega sredstva in ne za plačilo storitev oglaševanja. Sistem oglaševanja se bo, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, uporabljal več kot eno obračunsko obdobje. S tem pa niso izpolnjene predpostavke za vključevanje med stroške, kot so določene v SRS 14 (SRS 14.1 in SRS 14.28).
Ugotoviti je, da je ZKZ glede ureditve prodaje kmetijskih zemljišč v razmerju do OZ in SPZ specialen predpis. Navedeno pomeni, da ima ureditev v ZKZ pred ureditvijo v obeh zakonih prednost. V primeru, da pa ZKZ specialne ureditve, ki bi jo bilo potrebno upoštevati v primeru prodaje kmetijskih zemljišč nima, je potrebno uporabiti splošno ureditev, ki jo določajo ali stvarnopravni ali obligacijski predpisi. Na zakonitost odobritve pravnega posla je dolžan paziti upravni organ, tudi z vidika obligacijskega oziroma stvarnopravnega prava.
Ob upoštevanju teh določb se pokaže kot pravilno, da delna odobritev ni mogoča. Z delno odobritvijo organ spreminja tako ponudbo kot sprejem ponudbe. Ob zahtevi, da je prodajalec vezan na svojo ponudbo ter da mora biti sprejem ponudbe enak ponudbi, je opravičljiva smiselna uporaba določbe 3. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ oz. 4. odstavka 23. člena ZKZ. Določba 3. odstavka 66. člena SPZ kot splošna določba v primeru prodaje kmetijskih zemljišč zato ni uporabljiva, saj bi ob uporabi te določbe organ spreminjal ponudbo oziroma njen sprejem, kar presega njegovo pristojnost, tak način prodaje kmetijskega zemljišča pa tudi ni v skladu z namenom določb ZKZ-ja, katerih namen je, da se kmetijska zemljišča zaokrožujejo.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnega nastanka škode - opredelitev načina začasne ureditve stanja
Ker tožeča stranka ni konkretno opredelila načina začasne ureditve stanja, niti ni izkazala verjetnega nastanka težko popravljive škode, s tem ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZSpo člen 7, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (1999) člen 4, 19, 19/1-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje investicij v novo gradnjo in posodabljanje športne infrastrukture - prijavljene investicije - skladnost s predmetom in namenom razpisa - izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji - zavrnitev vloge
Dejansko stanje, pomembno za odločitev, organ ugotavlja s strokovnim pregledom popolnih vlog ter njihovo oceno na podlagi pogojev in meril razpisne dokumentacije. Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji je ena od obveznih sestavin vloge na javni razpis (točka 8.2. javnega razpisa), ki obsega taksativno naštete izjave glede verodostojnosti navedb in dokumentov, zavez prijavitelja, strinjanja glede obveščanja javnosti, možnih kontrol, procesov v razpisnem postopku, glede seznanjenosti s posledicami navedbe napačnih podatkov, zagotovitve sredstev ter o potrditvi, da se projekt pred prijavo na javni razpis še ni pričel izvajati; zato se nanjo ni mogoče sklicevati v smislu, da se z njo izkazuje skladnost predlagane investicije s predmetom in namenom razpisa, kajti navedena dejstva se dokazujejo z investicijsko dokumentacijo (točka 7.1. javnega razpisa). K jasni predstavitvi in vsebinski opredelitvi v vlogi, da izpolnjujejo posamezne pogoje za kandidiranje, pa so bili prijavitelji na javni razpis izrecno usmerjeni tudi z Navodilom prijaviteljem za pripravo vloge kot delom razpisne dokumentacije (tč. III, 1.6.).
Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 21, 21/1, 21/2, 21/3.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic za parkiranje - parkiranje na javnih površinah - ureditev mirujočega prometa na področjih za pešce
V 3. stavku 3. odstavka 21. člena Odloka so za izdajo parkirne dovolilnice res taksativno določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, če želi pridobiti parkirno dovolilnico (kar bi glede na jezikovno razlago pomenilo tolmačenje citirane pravne norme), vendar pa je po mnenju sodišča treba ta stavek razlagati v kontekstu celotnega 3. odstavka te določbe, ki pa v nadaljevanju omeji število parkirnih dovolilnic, ki se lahko izda na eno stanovanjsko enoto, na eno dovolilnico. Po mnenju sodišča to izhaja tako iz logične razlage citirane določbe.
Nadalje takšna razlaga te določbe izhaja tudi iz njene teleološke razlage, ker namen te določbe zagotovo ni (ob morebitnem neizpolnjevanju vseh taksativno določenih pogojev za izdajo parkirne dovolilnice vseh stanovalcev ene stanovanjske enote) prepoved parkiranja in nemožnost dostopa do njihovih bivališč (tudi) za stanovalce s stalnim bivališčem na tem območju, temveč ob sicer nedvomno strožjih pravilih, ki veljajo za območja za pešce in glede na omejenost površin, ki so določene kot javne parkirne površine, možnost pridobitve vsaj ene parkirne dovolilnice na eno stanovanjsko enoto in s tem zagotavljanje nemotenega poteka vsakdanjega življenja stanovalcev na tem območjih. Povedano pa potrjuje tudi zgodovinska razlaga.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - v drugi državi vložena prošnja - prikrivanje že vložene prošnje
Tožeča stranka je navedla, da je zaprosila za mednarodno zaščito na Madžarskem in v Nemčiji, iz dokumentacije upravne zadeve pa je razvidno, da je prošnjo za mednarodno zaščito vložila tudi v Avstriji dne 3. 7. 2009, tega pa ni povedala, temveč je navedla, da je bila iz Madžarske poleti 2009 deportirana v Srbijo. Prikritje, da je prosilec že pred podajo vloge vložil vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi pa je eden od razlogov za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene na podlagi 15. alineje 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 30,51,51/2,51/2-2,51/3,51/4,59,59/1,59/1-2. ZUP člen 214,214/5. ZUS-1 člen 40,40/3,64,64/1.
omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za azil - odločanje po prostem preudarku - neobrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je glede na določila 3. odstavka 51. člena ZMZ v povezavi z 2. alineo 1. odstavka 59. člena ZMZ in v okviru sodne presoje uporabe prostega preudarka po 3. odstavku 40. člena ZUS-1 zadostila procesnim standardom ter glede na naravo podatkov in dejstev, ki jih je mogoče tudi preveriti na podlagi spisne dokumentacije, v zadovoljivi meri obrazložila svojo odločitev o izrečenem ukrepu omejitve gibanja tožniku. Pri tem pa ni v zadostni meri obrazložila razlogov, zakaj je ukrep omejitve gibanja odrejen v prostorih Centra za tujce, oziroma ni obrazložila diskrecijske pravice, ki ji je dana z določili 2. odstavka 51. člena ZMZ glede načina omejitve gibanja prosilcu, saj način iz 2. alinee 2. odstavka 51. člena ZMZ ni edini možen način. Gibanje se lahko omeji tudi na druge načine po 1. alinei 2. odstavka 51. člena ZMZ, pri čemer ni samoumevno že na podlagi navedene zakonske določbe, kateri način je za prosilca ugodnejši. Ker izpodbijani akt ne vsebuje takšne obrazložitve, pač pa zgolj trditev, da bo le s takšno omejitvijo mogoče preprečiti zlorabo, kakor tudi zagotoviti, da bo prosilec lahko predan drugi državi članici, sodišče v tem delu nima podlage za zaključek, da je bil prosti preudarek glede določitve objekta, na katerega se nanaša izrečeni ukrep omejitve gibanja tožniku, uporabljen v mejah zakonskega pooblastila za diskrecijsko odločanje ter na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen, zato tudi preizkus izpodbijanega sklepa v tem pogledu ni mogoč. Z neobrazložitvijo prostega preudarka, pa je v tem delu kršeno materialno pravo, prav tako pa je s tem podana tudi kršitev 5. odstavka 214. člena ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ, na kar tožnik utemeljeno opozarja v tožbi.
upravni spor - pravni interes - gostinstvo - položaj stranke v postopku - obratovalni čas gostinskega obrata
Vlagatelja zahteve za priznanje položaja prizadete stranke v tej zahtevi navajata dejanski in ekonomski interes, ne pa pravnega interesa, zato nista izkazala pogojev iz 2. oziroma 3. odstavka 19. člena ZUS-1.
Zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Tožeča stranka težko popravljive škode ne more izkazati zgolj s splošnim zatrjevanjem motenj spanca, saj posledice, ki naj bi zaradi motenj spanja nastajale, ne konkretizira. Prav tako ne navaja okoliščin, ki naj bi te motnje povzročale in konkretnih dogodkov, v katerih te okoliščine in motnje spanca nastajajo.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 18, 18/3.
Tožeča stranka na dimnikarskem območju, za katerega že ima podeljeno koncesijo, ne opravlja storitev s tolikšnim številom kadrov, kot se je zavezala v svoji prijavi na ta razpis. Posledično ne izpolnjuje zahteve po 19. členu Uredbe/06, po kateri mora pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah.
ZV-1 člen 86, 86/2, 150, 151. ZGO-1 člen 50, 50/5. ZUP člen 215, 215/5. ZUS-1 člen 28, 28/4.
vodno soglasje - določitev projektnih pogojev - pojem upravne odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
Ker med strankama v postopku ni sporno, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, tožnika pa tudi ne zatrjujeta, da bi objekt predstavljal enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, je inšpekcijski organ ravnal pravilno, ko je izrekel ukrepe po 152. členu ZGO-1.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog davčne izvršbe
Po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ davčno izvršbo odloži le po uradni dolžnosti. Stranka (davčni zavezanec) ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu izvršbe po navedeni določbi ZdavP-2, zato je bila tovrstna tožnikova zahteva, v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, pravilno zavržena.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 146, 146/3, 150, 152, 153, 154, 155, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 147, 147/1, 214.
gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - nadomestilo za degradacijo in azurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje - stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja - zavarovano območje kulturne dediščine - objekt za oglaševanje - opravljanje inšpekcijskega nadzorstva - predhodna vprašanja
Sankcijo plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se izreče v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, kar pomeni, da je zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nedovoljene gradnje investitor nedovoljene gradnje, kamor sodi tudi nelegalna gradnja (12.1. tč. 1. odstavka 2. člena ZGO-1). Slednje je torej predhodno vprašanje v postopku za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (določba 1. odstavka 147. člena ZUP), o katerem pa je bilo v obravnavanem primeru že odločeno z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, izdano na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, in zoper katero glede na podatke spisa tožnica ni vložila pritožbe (česar tudi tožnica ne zatrjuje), ki pa tudi sicer ne bi imela odložilnega učinka, saj ne zadrži njene izvršitve (določba 3. odstavka 146. člena ZGO-1). Prvostopni organ je bil zato dolžan po uradni dolžnosti izdati odločbo in tožnici naložiti plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot ga zavezuje citirana določba 5. odstavka 157. člena ZGO-1, pri čemer se ni smel več spuščati v vprašanje, ali sploh gre za poseg v prostor, ki po veljavnih predpisih ni dovoljen oziroma ali je zanj sploh treba izdati gradbeno dovoljenje.
Sodišče še pripominja, da se z inšpekcijsko odločbo inšpekcijskemu zavezancu odredi, da nekaj stori ali opusti (določba 150. člena ZGO-1) in gre torej za dajatveno odločbo, zaradi česar opredelitev, za kakšno vrsto nedovoljenega posega je šlo, ni predmet njenega izreka.
URS člen 67, 67/1. SPZ člen 75, 75/1. ZVO člen 8, 27/1. ZUP člen 157, 157/1.
gradbeno dovoljenje - bazna postaja - prepovedana emisija - upravni postopek - rok med izročitvijo vabila in glavno obravnavo
Nepravilno je stališče tožnice, da kot lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, ni dolžna trpeti nikakršnih emisij in da je lastninska pravica absolutna.
Iz določbe 2. odstavka 157. člena ZUP izhaja, da 8-dnevni rok med vročitvijo vabila do dneva obravnave ni obligatorne narave, zato bi morala tožnica v tožbi konkretizirati, zakaj (zaradi katerih okoliščin zadeve) ji krajši rok v zadevi ni omogočil po njenem mnenju ustrezne priprave in kakšna bi ta v nasprotnem primeru lahko bila.
Zakonodajalec sodno varstvo tudi v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, omejuje na pravico do odškodnine, razveljavitev sklepa o izbiri, akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi ter ponovitev izbirnega postopka, ne predvideva pa sodnega varstva prek razveljavitve javnega razpisa.
Določila splošnega upravnega postopka (ZUP) se (smiselno) uporabljajo ne samo za postopek javnega natečaja (1. odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati (2. odstavek 65. člena ZJU).
Po določilu 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka).
upravni spor - odločitev o stvari brez upravnih spisov
Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke. Brez ustreznih spisov sodišče zato ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje v tej upravni zadevi pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb.
Dokazna ocena upravnega organa, ki ni upošteval dokaza (pričanja tožnikove matere), iz katerega izhaja, da se tožnik iz izgnanstva vrnil šele 29. 6. 1645 (s čemer izpolnjuje pogoje za status žrtve vojnega nasilja), je po mnenju sodišča pravilna, saj temelji zgolj na podlagi pripovedovanja tožnikove pokojnega očeta.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - izrek odločbe - sporno dejansko stanje
Pri odmeri stroškov je bila napačno uporabljena tarifa, ki se nanaša na postopek o prekrških. Pravilno bi morala biti uporabljena ena izmed tarifnih številk tretjega dela odvetniške tarife, ki se nanaša na upravni spor, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdne, nepravdne in posebne postopke.
V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti.