brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitna nerazumnost zadeve
Ker je bilo v zadevi, v kateri tožnica uveljavlja brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno odločeno, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je bilo potrebno strankino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh
Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnica zmotno meni, da je kot mladoletna oseba (in prejemnica denarne socialne pomoči) avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tudi v tožbi je njena argumentacija preveč pavšalna in neprepričljiva, tožnica pa se le pavšalno sklicuje na pravico do brezplačne pravne pomoči, čeprav je to pravno upravičenje, upoštevaje določila 24. člena ZBPP, podvrženo ne le izpolnjevanju finančnega pogoja, temveč mora biti hkrati izpolnjen tudi objektivni, to je vsebinski pogoj glede okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - odmera višine stroškov in nagrade odvetniku
Organ za BPP je pri odločanju o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade odvetniku samostojen. Zato ni utemeljeno sklicevanje odvetnika na sodno poravnavo, s katero je bil upravičencu do BPP priznan višji znesek sodnih stroškov.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila in v postopku ni uspela, povrniti nasprotni stranki njene stroške.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/1.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v 16. členu določa, da če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Pri tem pa ni bistveno, ali gre za solastnino ali skupno lastnino, saj 16. člen Pravilnika govori le o pravici do uporabe, 9. točka 1. odstavka 2. člena Pravilnika pa pravico do uporabe opredeljuje na ta način, da ima pravico do uporabe tisti, ki je bodisi lastnik bodisi zakupnik zemljišča, oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarno sodno varstvo
Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije
prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - predložitev dokazov - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Tudi, če stranka, ki ji je organ naložil predložitev dokazov, v danem roku teh ne predloži, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, ampak mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 245. člena ZUP).
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4.
vzgoja in izobraževanje - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje
4. člen Pravilnika določa štiri samostojne pogoje za napredovanje v naziv in ne določa, da je eden izmed pogojev 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec po opravljenem strokovnem izpitu.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje višine lastnega dohodka - sodne prepovedi
Sodnih prepovedi oziroma odtegljajev od pokojnine pri ugotavljanju višine tožnikovega dohodka ni mogoče upoštevati, ker za to ni zakonske podlage.
V obravnavanem primeru tudi niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj je bil rok za vložitev pritožbe zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani že zamujen, in sicer je potekel že 7. 4. 2010, tožnik pa je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil šele 12. 4. 2010.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - izrek odločbe - sporno dejansko stanje
Pri odmeri stroškov je bila napačno uporabljena tarifa, ki se nanaša na postopek o prekrških. Pravilno bi morala biti uporabljena ena izmed tarifnih številk tretjega dela odvetniške tarife, ki se nanaša na upravni spor, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdne, nepravdne in posebne postopke.
V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti.
SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2006) člen 17, 17/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč
Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.
obnova postopka - uporabno dovoljenje - stranka v postopku
Ker predlagatelj obnove postopka ni oseba, ki bi imela pravico sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je bilo potrebno njegov predlog zavreči.
sodniška plača - določitev sodniške plače - določitev plače predsednika sodišča - prehodno obdobje - upravni akt
Ker gre v obravnavani zadevi določitve sodniške plače za odločanje o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi iz področja sodne uprave, sodišče meni, da je izpodbijani akt upravni akt, saj ustreza definiciji upravnega akta, kot izhaja iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Za predsednika okrajnega sodišča IV, to je okrajno sodišče, ki ima do 50 zaposlenih, je določen le en možni plačni razred, in to je 52. plačni razred. Tožnik je hkrati predsednik okrajnega sodišča in obenem okrožni sodnik. Za okrožnega sodnika je sicer določen plačni razred v razponu od 46. do 52. razreda, vendar je 52. plačni razred maksimalen. Po 1. odstavku 17. člena ZSPJS-L bi bil v višji plačni razred uvrščen lahko okrožni sodnik svetnik (53. plačni razred) in okrožni kazenski sodnik svetnik (54. plačni razred), vendar pa iz tožbe, odgovora na tožbo in priložene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik okrožni sodnik svetnik.
Finančni položaj zavezanca za plačilo komunalnega prispevka se pri odmeri komunalnega prispevka po veljavni pravni ureditvi ne upošteva. Tožnika, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še nista imela otrok, pa tudi ne izpolnjujeta pogojev za olajšavo, predvideno za velike družine, in olajšavo, namenjeno mladim družinam.
ZUP člen 260, 260-9. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 70, 70/3.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vplivno območje objekta - prikaz vplivnega območja objekta
V obravnavnem primeru obstoj obnovitvenega razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP oz. pravni interes predlagateljev obnove temelji na določbi 1. točke drugega odstavka 62. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, veljavnih v času vložitve predloga za obnovo postopka. Po citiranih določbah je lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, predlagala obnovo postopka le ob pogoju, če je menila, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in če je najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi, pristojnemu upravnemu organu priložila tudi ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi tožnik za navedena dela imel gradbeno dovoljenje, vendar pa gradnja ne bi potekala v skladu s tem dovoljenjem. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri tovrstni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Tožeča stranka se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral gradbeni inšpektor odrediti ukrepe po 153. členu ZGO-1, ki se nanašajo na neskladno gradnjo.