sodniška plača - določitev sodniške plače - določitev plače predsednika sodišča - prehodno obdobje - upravni akt
Ker gre v obravnavani zadevi določitve sodniške plače za odločanje o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi iz področja sodne uprave, sodišče meni, da je izpodbijani akt upravni akt, saj ustreza definiciji upravnega akta, kot izhaja iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Za predsednika okrajnega sodišča IV, to je okrajno sodišče, ki ima do 50 zaposlenih, je določen le en možni plačni razred, in to je 52. plačni razred. Tožnik je hkrati predsednik okrajnega sodišča in obenem okrožni sodnik. Za okrožnega sodnika je sicer določen plačni razred v razponu od 46. do 52. razreda, vendar je 52. plačni razred maksimalen. Po 1. odstavku 17. člena ZSPJS-L bi bil v višji plačni razred uvrščen lahko okrožni sodnik svetnik (53. plačni razred) in okrožni kazenski sodnik svetnik (54. plačni razred), vendar pa iz tožbe, odgovora na tožbo in priložene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik okrožni sodnik svetnik.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - izrek odločbe - sporno dejansko stanje
Pri odmeri stroškov je bila napačno uporabljena tarifa, ki se nanaša na postopek o prekrških. Pravilno bi morala biti uporabljena ena izmed tarifnih številk tretjega dela odvetniške tarife, ki se nanaša na upravni spor, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdne, nepravdne in posebne postopke.
V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - odmera višine stroškov in nagrade odvetniku
Organ za BPP je pri odločanju o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade odvetniku samostojen. Zato ni utemeljeno sklicevanje odvetnika na sodno poravnavo, s katero je bil upravičencu do BPP priznan višji znesek sodnih stroškov.
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 11.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - bazna postaja - namestitev na bivalnem objektu - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam
Postavitev bazne postaje, namenjene telekomunikacijskim storitvam, je mogoča le ne objektu, katerega namen ni bivanje.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila in v postopku ni uspela, povrniti nasprotni stranki njene stroške.
ZMZ člen 10, 55, 55-2, 55-4. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - verodostojnost prosilca - protislovnost in nekonsistentnost navedb - upravni spor - sojenje na seji - jezik postopka
Tožena stranka je ugotovila dovolj protislovnosti in nekonsistentnosti v navedbah tožnika v zvezi z njegovim članstvom v politični stranki PYD ter s tem povezane zatrjevane aretacije njegovega prijatelja, na kar je (deloma) oprla svojo odločitev. Pri odločitvi glede preostalih razlogov se je oprla na določilo 2. alinee 55. člena ZMZ. Odločba vsebuje logično in podrobno obrazloženo oceno glede navedenih pravnih podlag iz 2. in 4. alinee 55. člena ZMZ, upoštevaje pri tem, da je bilo tožnikovo temeljno dokazno sredstvo v upravnem postopku njegova izpovedba, in ob dejstvu, da tekom upravnega postopka pred odločitvijo tožene stranke ni ponudil in ne predložil nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli utemeljevali njegov zatrjevani strah pred preganjanjem v izvorni državi, takih dokazov pa ni priložil niti tožbi, ki jo je vložil po odvetniku.
Strah pred preganjanjem, temelječim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, kot tudi tveganje izpostavljenosti resni škodi, mora biti individualno utemeljeno.
Tožnik sicer v tožbi predlaga, da se opravi glavna obravnava in se ga zasliši, „da bo lahko potrdil svoje navedbe v tožbi“, vendar svojega dokaznega predloga ne pojasnjuje in ne obrazlaga in pri tem ne navede, katere podrobnosti ali okoliščine bi se na podlagi njegovega zaslišanja izkazale za tožnika individualno drugačne. Zato je sodišče odločilo na seji senata na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 18, 18/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19.
Iz določbe 19. člena Uredbe/06 izhaja, da so naslovniki te norme vsi koncesionarji, ki so že pridobili koncesijo za določeno dimnikarsko območje, ne glede na to, na kakšen način so pridobili koncesijo, na javnem razpisu, brez javnega razpisa oziroma kako drugače.
Upoštevaje določilo 3. odstavka 18. člena Uredbe mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarsko službo s tolikšnim številom tako usposobljenih oseb, kot jih je navedel v svoji vlogi za pridobitev koncesije. Ker tožeča stranka na dimnikarskem območju, za katerega že ima podeljeno koncesijo, ne opravlja storitev s tolikšnim številom kadrov, kot se je zavezala v svoji prijavi na ta razpis, posledično ne izpolnjuje zahteve po 19. členu Uredbe/06, po kateri mora pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah.
SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2006) člen 17, 17/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč
Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.
obnova postopka - uporabno dovoljenje - stranka v postopku
Ker predlagatelj obnove postopka ni oseba, ki bi imela pravico sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je bilo potrebno njegov predlog zavreči.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarno sodno varstvo
Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/1.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v 16. členu določa, da če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Pri tem pa ni bistveno, ali gre za solastnino ali skupno lastnino, saj 16. člen Pravilnika govori le o pravici do uporabe, 9. točka 1. odstavka 2. člena Pravilnika pa pravico do uporabe opredeljuje na ta način, da ima pravico do uporabe tisti, ki je bodisi lastnik bodisi zakupnik zemljišča, oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.
ZP-1-UPB3 člen 57, 57/8, 202, 202/1. ZDavP-2 člen 146, 150, 156.
izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izterjava neplačane globe - izvršitev odločbe, izdane v postopku o prekršku - izvršilni naslov
Če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).
prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - predložitev dokazov - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Tudi, če stranka, ki ji je organ naložil predložitev dokazov, v danem roku teh ne predloži, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, ampak mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 245. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitna nerazumnost zadeve
Ker je bilo v zadevi, v kateri tožnica uveljavlja brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno odločeno, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je bilo potrebno strankino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4.
vzgoja in izobraževanje - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje
4. člen Pravilnika določa štiri samostojne pogoje za napredovanje v naziv in ne določa, da je eden izmed pogojev 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec po opravljenem strokovnem izpitu.
V obravnavanem primeru organ s popravnim sklepom ni popravljal napake tehnične narave, ampak je dodatno odmeril stroške postopka, ki jih v prvotnem sklepu tožniku ni priznal.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno v celoti, saj v izreku odločbi navajata le znesek, ki ga priznava tožena stranka, medtem ko o zakonitih zamudnih obrestih, za katere tožnik trdi, da jih je zahteval že v postopku in v pozivu na izdajo dopolnilnega sklepa, v izreku in obrazložitvi izpodbijanih sklepov ni navedeno ničesar.