V obravnavanem primeru organ s popravnim sklepom ni popravljal napake tehnične narave, ampak je dodatno odmeril stroške postopka, ki jih v prvotnem sklepu tožniku ni priznal.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno v celoti, saj v izreku odločbi navajata le znesek, ki ga priznava tožena stranka, medtem ko o zakonitih zamudnih obrestih, za katere tožnik trdi, da jih je zahteval že v postopku in v pozivu na izdajo dopolnilnega sklepa, v izreku in obrazložitvi izpodbijanih sklepov ni navedeno ničesar.
ZMZ člen 10, 55, 55-2, 55-4. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - verodostojnost prosilca - protislovnost in nekonsistentnost navedb - upravni spor - sojenje na seji - jezik postopka
Tožena stranka je ugotovila dovolj protislovnosti in nekonsistentnosti v navedbah tožnika v zvezi z njegovim članstvom v politični stranki PYD ter s tem povezane zatrjevane aretacije njegovega prijatelja, na kar je (deloma) oprla svojo odločitev. Pri odločitvi glede preostalih razlogov se je oprla na določilo 2. alinee 55. člena ZMZ. Odločba vsebuje logično in podrobno obrazloženo oceno glede navedenih pravnih podlag iz 2. in 4. alinee 55. člena ZMZ, upoštevaje pri tem, da je bilo tožnikovo temeljno dokazno sredstvo v upravnem postopku njegova izpovedba, in ob dejstvu, da tekom upravnega postopka pred odločitvijo tožene stranke ni ponudil in ne predložil nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli utemeljevali njegov zatrjevani strah pred preganjanjem v izvorni državi, takih dokazov pa ni priložil niti tožbi, ki jo je vložil po odvetniku.
Strah pred preganjanjem, temelječim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, kot tudi tveganje izpostavljenosti resni škodi, mora biti individualno utemeljeno.
Tožnik sicer v tožbi predlaga, da se opravi glavna obravnava in se ga zasliši, „da bo lahko potrdil svoje navedbe v tožbi“, vendar svojega dokaznega predloga ne pojasnjuje in ne obrazlaga in pri tem ne navede, katere podrobnosti ali okoliščine bi se na podlagi njegovega zaslišanja izkazale za tožnika individualno drugačne. Zato je sodišče odločilo na seji senata na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 18, 18/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19.
Iz določbe 19. člena Uredbe/06 izhaja, da so naslovniki te norme vsi koncesionarji, ki so že pridobili koncesijo za določeno dimnikarsko območje, ne glede na to, na kakšen način so pridobili koncesijo, na javnem razpisu, brez javnega razpisa oziroma kako drugače.
Upoštevaje določilo 3. odstavka 18. člena Uredbe mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarsko službo s tolikšnim številom tako usposobljenih oseb, kot jih je navedel v svoji vlogi za pridobitev koncesije. Ker tožeča stranka na dimnikarskem območju, za katerega že ima podeljeno koncesijo, ne opravlja storitev s tolikšnim številom kadrov, kot se je zavezala v svoji prijavi na ta razpis, posledično ne izpolnjuje zahteve po 19. členu Uredbe/06, po kateri mora pred pridobitvijo nove koncesije v celoti izpolnjevati kadrovske zahteve po predhodnih koncesijskih pogodbah.
ZUP člen 260, 260-9. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 70, 70/3.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vplivno območje objekta - prikaz vplivnega območja objekta
V obravnavnem primeru obstoj obnovitvenega razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP oz. pravni interes predlagateljev obnove temelji na določbi 1. točke drugega odstavka 62. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, veljavnih v času vložitve predloga za obnovo postopka. Po citiranih določbah je lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, predlagala obnovo postopka le ob pogoju, če je menila, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in če je najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi, pristojnemu upravnemu organu priložila tudi ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila in v postopku ni uspela, povrniti nasprotni stranki njene stroške.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarno sodno varstvo
Ker je tožniku v izvršilnem postopku zagotovljeno sodno varstvo pred okrajnim sodiščem, s tem niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije
denacionalizacija - državljanstvo - začasna odredba - vezanost na pravno mnenje sodišča - legitimacija za vložitev zahtevka za denacionalizacijo
Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju, po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (2005) člen 2, 2/1. Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 13, 13/23.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačana sredstva za izvajanje posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov - zmanjšanje površin za ukrep SKOP - strmi travniki - prekinitev izvajanja ukrepov pred potekom 5 letnega obdobja - kršitev pogojev - vračilo sredstev
Kršitev pogojev ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je stranka z vstopom v ukrep zavezala, da bo na vseh vključenih površinah izvajala ukrep še 5 let.
ZUP člen 82, 82/2, 226, 226/1, 226/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
upravni akt - opredelitev upravnega akta - sklep, ki vsebuje odločitev o procesnem vprašanju
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko (meritorno) odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za sklepe, pa so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu (tudi) samo v taksativno določenih primerih.
V obravnavanem primeru je tako podana situacija, ko je bil tožniku izdan ugoditveni sklep (s tam navedeno omejitvijo obsega pregleda spisa) po določbi 2. odstavka 82. člena ZUP, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (to bi glede na vsebino tožbe in podatke spisa utegnila biti pravica tožnika do povrnitve stroškov v zvezi z njegovim izvedenskim delom), temveč gre za odločitev o procesnem vprašanju, tj. za seznanitev s spisi postopka, razvidnega iz dokumentov zadeve. Glede na navedeno zato ne gre za upravni akt, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za sklep iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
ZGos člen 2, 2/2, 8, 9, 10, 11, 12, 16. ZUS-1 člen 64, 64/2, 65, 67.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - podaljšanje obratovalnega časa - soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
V konkretnem primeru je prvostopni organ prekoračil svoja pooblastila, dana z ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovi vlogi utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, in sicer je ugotavljal, ali ima gostinski obrat, za katerega je tožnik prijavil redni in podaljšani obratovalni čas, izdano uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Prvostopni organ bi torej moral le ugotoviti, ali sta prijavljeni redni obratovalni čas in vloga za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas tožnika v skladu s Pravilnikom ter podzakonskim aktom občine.
Vprašanje, kdo je zakupnik zemljišča, izhaja iz predložene zakupne pogodbe, zato organ ni bil dolžan ravnati po določbi 147. člena ZUP.
V smislu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.
Plačnik trošarine je po 6. točki 3. odstavka 17. člena ZTro tudi oseba (poleg trošarinskega zavezanca), ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonite sprostitve v porabo in nezakonitega vnosa, in tudi ne, da je dejansko prejel navedene trošarinske izdelke, za katere trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člena ZTro).
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 10.
dodelitev sredstev za kmetijsko okoljske ukrepe - petletna obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD objektov - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - zahteva za plačila na manjši površini
Ni pravno pomembno, da tožnik ni podal izjave o odstopu od izvajanja teh ukrepov, saj za nastop obveznosti vračila že izplačanih sredstev zadošča že ugotovitev o kršitvi izvajanja zavezujočih ukrepov. Tožnik bi namreč moral oziroma bi lahko po prejemu predtiskanih opisnih podatkov ter grafičnih podlag o zemljiščih v uporabi na osnovi prijavljenih površin v predhodnem letu, ki so mu bile posredovane po določbi 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, spremenil (morebitno napačne ali nepopolne) podatke o zemljiščih v uporabi tako, da bi te spremembe v zbirni vlogi popravil oziroma dopolnil predtiskane podatke o zemljiščih, česar pa glede na podatke spisa ni storil, oziroma se, če je menil, da so podatki o zemljiščih v uporabi napačni oziroma nepopolni, kar bi posledično pripeljalo do napačne odločitve o dodeljenih sredstvih, pritožil zoper odločbo z dne 11. 4. 2006, česar pa tudi ni storil.
vračilo zamudnih obresti - zamudne obresti od preveč odmerjenih in plačanih zamudnih obresti
Glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-1, ki se je uporabljal v času odločanja o zahtevku za vračilo zamudnih obresti od obresti, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti.
Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.