ZP-1-UPB3 člen 57, 57/8, 202, 202/1. ZDavP-2 člen 146, 150, 156.
izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izterjava neplačane globe - izvršitev odločbe, izdane v postopku o prekršku - izvršilni naslov
Če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek prosilca
Zakonodajalec je pogoje za uveljavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči določil v ZBPP, ki se glede dohodkov in premoženjskega stanja upravičencev navezuje na ZSV. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se tako v skladu z navedenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV pa se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje.
SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2006) člen 17, 17/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč
Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.
obnova postopka - uporabno dovoljenje - stranka v postopku
Ker predlagatelj obnove postopka ni oseba, ki bi imela pravico sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je bilo potrebno njegov predlog zavreči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnica zmotno meni, da je kot mladoletna oseba (in prejemnica denarne socialne pomoči) avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tudi v tožbi je njena argumentacija preveč pavšalna in neprepričljiva, tožnica pa se le pavšalno sklicuje na pravico do brezplačne pravne pomoči, čeprav je to pravno upravičenje, upoštevaje določila 24. člena ZBPP, podvrženo ne le izpolnjevanju finančnega pogoja, temveč mora biti hkrati izpolnjen tudi objektivni, to je vsebinski pogoj glede okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo.
sodniška plača - določitev sodniške plače - določitev plače predsednika sodišča - prehodno obdobje - upravni akt
Ker gre v obravnavani zadevi določitve sodniške plače za odločanje o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi iz področja sodne uprave, sodišče meni, da je izpodbijani akt upravni akt, saj ustreza definiciji upravnega akta, kot izhaja iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Za predsednika okrajnega sodišča IV, to je okrajno sodišče, ki ima do 50 zaposlenih, je določen le en možni plačni razred, in to je 52. plačni razred. Tožnik je hkrati predsednik okrajnega sodišča in obenem okrožni sodnik. Za okrožnega sodnika je sicer določen plačni razred v razponu od 46. do 52. razreda, vendar je 52. plačni razred maksimalen. Po 1. odstavku 17. člena ZSPJS-L bi bil v višji plačni razred uvrščen lahko okrožni sodnik svetnik (53. plačni razred) in okrožni kazenski sodnik svetnik (54. plačni razred), vendar pa iz tožbe, odgovora na tožbo in priložene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik okrožni sodnik svetnik.
ZUP člen 260, 260-9. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 70, 70/3.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vplivno območje objekta - prikaz vplivnega območja objekta
V obravnavnem primeru obstoj obnovitvenega razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP oz. pravni interes predlagateljev obnove temelji na določbi 1. točke drugega odstavka 62. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, veljavnih v času vložitve predloga za obnovo postopka. Po citiranih določbah je lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, predlagala obnovo postopka le ob pogoju, če je menila, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in če je najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi, pristojnemu upravnemu organu priložila tudi ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - izrek odločbe - sporno dejansko stanje
Pri odmeri stroškov je bila napačno uporabljena tarifa, ki se nanaša na postopek o prekrških. Pravilno bi morala biti uporabljena ena izmed tarifnih številk tretjega dela odvetniške tarife, ki se nanaša na upravni spor, postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdne, nepravdne in posebne postopke.
V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 57, 57/1. ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZUP člen 214.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - za odločanje pristojni organ - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V zadevi gre za odločanje o izvolitvi v naziv višji predavatelj. Na prvi stopnji izda odločbo senat fakultete in ne dekan fakultete. Organ, ki je pristojen za odločanje na drugi stopnji, je senat univerze, ne pa rektor univerze.
Stališče upravno-sodne prakse je, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, pri čemer je ta interpretacija izpeljana iz ustavnih določb ter določb ZVis. Pri odločanju po prostem preudarku v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je od stopnje pomena zavarovane pravne vrednote v vsakem posamičnem primeru, na katero ima diskrecija vpliv, odvisna stopnja vezanosti organa, ki odloča po prostem preudarku. Pooblastilo za diskrecijsko odločanje pa je smiselno in potrebno tudi zaradi tega, ker mora imeti državna univerza široko polje proste presoje pri interpretiranju in uporabi kvalitativnih meril glede izpolnjevanja pogojev (meril) s strani kandidatov v postopku izvolitve v nazive.
denacionalizacija - državljanstvo - začasna odredba - vezanost na pravno mnenje sodišča - legitimacija za vložitev zahtevka za denacionalizacijo
Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju, po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.
ZUP člen 82, 82/2, 226, 226/1, 226/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
upravni akt - opredelitev upravnega akta - sklep, ki vsebuje odločitev o procesnem vprašanju
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki tudi po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko (meritorno) odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za sklepe, pa so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu (tudi) samo v taksativno določenih primerih.
V obravnavanem primeru je tako podana situacija, ko je bil tožniku izdan ugoditveni sklep (s tam navedeno omejitvijo obsega pregleda spisa) po določbi 2. odstavka 82. člena ZUP, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (to bi glede na vsebino tožbe in podatke spisa utegnila biti pravica tožnika do povrnitve stroškov v zvezi z njegovim izvedenskim delom), temveč gre za odločitev o procesnem vprašanju, tj. za seznanitev s spisi postopka, razvidnega iz dokumentov zadeve. Glede na navedeno zato ne gre za upravni akt, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za sklep iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
Pravilnik o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov (2005) člen 2, 2/1. Uredba Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 13, 13/23.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačana sredstva za izvajanje posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov - zmanjšanje površin za ukrep SKOP - strmi travniki - prekinitev izvajanja ukrepov pred potekom 5 letnega obdobja - kršitev pogojev - vračilo sredstev
Kršitev pogojev ne more biti opravičljiv razlog za zmanjšanje površin za leto 2005, saj se je stranka z vstopom v ukrep zavezala, da bo na vseh vključenih površinah izvajala ukrep še 5 let.
Vprašanje, kdo je zakupnik zemljišča, izhaja iz predložene zakupne pogodbe, zato organ ni bil dolžan ravnati po določbi 147. člena ZUP.
V smislu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.
Plačnik trošarine je po 6. točki 3. odstavka 17. člena ZTro tudi oseba (poleg trošarinskega zavezanca), ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonite sprostitve v porabo in nezakonitega vnosa, in tudi ne, da je dejansko prejel navedene trošarinske izdelke, za katere trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člena ZTro).
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (2004) člen 34.
neposredna plačila v kmetijstvu - uveljavljanje zahtevka za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva - račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je bil, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), 15. 5. 2005.
Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 34. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) člen 22.
račun primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu - časovna uporaba materialnega prava - čas uveljavljanja zahtevka
Sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005, bil 15. 5. 2005.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1-2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - pogoj stalnega prebivališča prosilca
Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je pogojeval upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem s stalnim prebivališčem prosilca na območju, določenem v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.