Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Vprašanje, kdo je zakupnik zemljišča, izhaja iz predložene zakupne pogodbe, zato organ ni bil dolžan ravnati po določbi 147. člena ZUP.
V smislu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.
Plačnik trošarine je po 6. točki 3. odstavka 17. člena ZTro tudi oseba (poleg trošarinskega zavezanca), ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonite sprostitve v porabo in nezakonitega vnosa, in tudi ne, da je dejansko prejel navedene trošarinske izdelke, za katere trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člena ZTro).
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Tožnik mora v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in določno ter jo vsaj verjetno izkazati.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlagi v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovo vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007), je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
ZDDPO člen 9, 11, 12, 16. SRS standard 2, 2.2, 2.3, 2.10, 2.42.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - amortizacija - industrijska lastnina - licenca - neopredmeteno dolgoročno sredstvo - dolgoročne rezervacije
Amortizacija, ki jo je tožeča stranka obračunala od osnovnih sredstev, ki jih pri opravljanju svoje dejavnosti ni uporabljala in z njimi v obravnavanem obdobju prihodkov ni ustvarjala, ne predstavlja davčno potrebnega odhodka v smislu 12. člena ZDDPO.
Vprašanje, kaj je predmet licence in kdo je njen dajalec, ni pravno nepomembno. Pravice do industrijske lastnine, nastale v podjetju, se namreč kot neopredmetena dolgoročna sredstva ne priznajo. Kot taka se priznajo le naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine. Nabavna vrednost koncesij, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic se pripozna kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, če (a) je zaradi uporabe teh pravic mogoče upravičeno pričakovati večletne koristne učinke; (b) so zneski za pridobitev teh pravic zaračunani naenkrat za več let; (c) so zneski za pridobitev teh pravic razmeroma veliki in jih ob njihovem nastanku ni mogoče ali ni smiselno obravnavati kot odhodke.
Tožeča stranka v postopku ni uspela z verodostojnimi listinami dokazati, da je utemeljeno oblikovala dolgoročne rezervacije.
ZBPP člen 32, 32/3, 32/3-4, 32/3-5, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/2.
vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga
Ker tožeča stranka v danem roku po prejemu poziva svoje vloge ni dopolnila, je tožena stranka pravilno v skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči vlogo tožeče stranke zavrgla, saj le ta ni bila sposobna za obravnavanje.
ZGO-1 člen 70, 70/3. ZUP člen 67, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - vplivno območje objekta - rok za predložitev ekspertnega mnenja
Zgolj splošno zatrjevanje tožeče stranke, da so lahko iz medijev izvedele, da je bilo sporno gradbeno dovoljenje izdano, ni zadosten dokaz za to, da so prizadete stranke izvedele za izdajo gradbenega dovoljenja pred tem, ko je investitor pričel z deli na gradbišču.
Petnajstdnevni rok za predložitev ekspertnega mnenja učinkuje od takrat, ko je bila stranka, ki zahtevanega izvedeniškega mnenja ni priložila k vlogi, na to pomanjkljivost in njeno pravno posledico posebej opozorjena po določbah 67. člena ZUP.
odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njuno obveznost in s tem posegal vanjo, zato ne gre za upravni akt, s katerim bi se posegalo v pravni položaj tožnikov, niti za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
objekti gospodarske javne infrastrukture - delno gradbeno dovoljenje - pravica graditi
Za izdajo delnega gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture ni potrebno, da posamezen del pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in da se lahko samostojno uporablja, kot to velja za druge objekte, nesporno pa morajo biti za celotno območje, za katerega je izdano delno gradbeno dovoljenje, v konkretnem primeru za daljnovod od stojnih mest 30 do 72, zajeta vsa zemljišča, ki so v koridorju nadzemnega voda.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - vplivno območje - varnost objektov pred požarom - preverljivost ekspertnega mnenja
Tožeča stranka naj bi z ekspertnim mnenjem, ki ugotavlja, da vplivno območje navedeno v projektni dokumentaciji ni pravilno določeno, dokazovala, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navedeno mnenje pa za določitev vplivnega območja v zvezi s požarno varnostjo ne navaja nobenih standardov oziroma pravilnikov ali kakšnih drugih zakonskih oziroma podzakonskih aktov, ki določajo pričakovane vplive v zvezi s požarno varnostjo na objekte v okolici, zato je bilo treba tudi zaradi tega zavrniti predlog tožeče stranke za obnovo postopka. Poleg tega sodišče še ugotavlja, da se lokacija na zemljišču, ki je predmet izdanega gradbenega dovoljenja, nahaja v ureditvenem območju naselja B., ki je urejeno z Odlokom o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica, ter da je predvideni poseg v prostor v celoti usklajen z Odlokom. To pa pomeni, da so upoštevana tudi določila ZVPoz, ki v 22. členu določa, da je treba že pri pripravi prostorskih aktov upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom in med drugim tudi zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - zaposlovanje na črno - delo na črno
Tožnik zgolj s sklicevanjem na neresničnost podatkov, navedenih v anonimni prijavi in nepravilnem datumu prijave, ne izpodbija podatkov, na katerih temelji ugotovitev, da je tožnik opravljal dejavnosti, ki se štejejo za delo na črno. Dejstev, ki izhajajo iz zapisnika tržnega inšpektorja in ki so v povezavi s podatki iz uradnih zaznamkov bistvena za ugotovitev dejanskega stanja v obravnavani zadevi, tožnik v upravnem postopku ni zanikal niti izpodbijal.
CZ člen 146, 146/1-b, 154, 154/1-a, 154/4. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o lokalni izmenjavi med obmejnima področjema Trsta z ene, in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani (Goriški sporazum) (1956) člen 1.
naknadni obračun carinskega dolga - neizpolnitev pogojev - carinska ugodnost po Tržaškem sporazumu
Z opravljenim vmesnim izvozno-tranzitnim postopkom ni mogoče spremeniti izvoznika oziroma prodajalca blaga. Tudi ustreznost listin ne spremeni ugotovitve, da blago kot tako ni bilo uvoženo z območja Trsta, saj dobavitelj, ki ima sicer sedež v Trstu, ni dejanski izvoznik blaga, ampak je to družba s sedežem v kraju, ki ni v obmejnem območju Trsta, kar je razvidno po sledljivosti blaga, kot izhaja iz vseh carinskih listin. Potrditev takšnega ravnanja z blagom pred sprostitvijo v prost promet pa bi pomenila neutemeljeno širitev uporabe Tržaškega sporazuma na druga območja oziroma ravnanje v nasprotju z namenom Tržaškega sporazuma.
Komunalni prispevek je mogoče odmeriti tudi na nezgrajeno komunalno opremo. Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.
Določba 1. odstavka 81. člena ZPNačrt namreč določa, da ima zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ob plačilu komunalnega prispevka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Pogodbe, ki bi jo bila dolžna občina z zavezancem skleniti že pred plačilom komunalnega prispevka, pa zakon ne predpisuje, zato sklenitve le te tožnika ne moreta zahtevati, oziroma sklenitev take pogodbe ni pogoj za pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Ob nespornem dejstvu, da tožnica dejansko živi v B. že od 1.8.2008, in ob podatkih v upravnih spisih sodišče ni imelo podlage za dvom v pravilnost ugotovitve, da tožnica dejansko stalno prebiva v B. in da je to naselje središče njenih življenjskih interesov.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 18, 18/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
ZGO-1 jasno določa, da se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom, gradnja objektov v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji pa ni bila dovoljena tudi po prej veljavnih predpisih (55. člen ZUN).
upravni postopek - ustavitev postopka - stroški postopka
Po vložitvi tožbe tožnika zaradi molka organa sta bili izdani dve upravni odločbi, s katerimi je bilo odločeno o zahtevku tožnika. Ker je zoper obe odločbi mogoče vložiti pritožbo, se postopek v zvezi s tožbo tožnika ustavi v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZUP. V skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUP in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009, mora tožena stranka tožeči stranki plačati priglašene stroške postopka.
denacionalizacija - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev stvari - oblika odškodnine
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, pri čemer je sedanja vrednost po ustaljeni sodni praksi le na sedanje denarne razmere preračunana vrednost glede na stanje stvari ob podržavljenju in ne vrednost, do katere je prišlo zaradi spremenjenih razmer po podržavljenju.
Vračanje premoženja v obliki odškodnine po ZDen praviloma ni stvar proste izbire upravičenca, zato je odškodnino predpisano v 1. odstavku 42. člena ZDen upravni organ lahko določil le v obveznicah in je kot zavezanca lahko določil le Slovensko odškodninsko družbo d.d., saj primere in pogoje pod katerimi upravičenec prosto izbira med vračanjem premoženja in odškodnino z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah zakon izrecno določa. Tudi v primeru, ko ima upravičenec (če nepremičnine ni mogoče vrniti) pravico do vzpostavitve lastniškega deleža na pravni osebi, v katere premoženju so podržavljene stvari, pravico do odškodnine v navedeni obliki izgubi, če svoje zahteve za denacionalizacijo z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi v postopku lastninskega preoblikovanja zavezanega podjetja, ni zavaroval s pravočasnim predlogom za izdajo začasne odredbe (9. do 15. člen ZLPP).
Izvedba celovite presoje vplivov na okolje pa se izvede ne glede na 2. odstavek 40. člena Zakona o varstvu okolja, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Ker se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom med drugim podrobneje ureja tudi prostorske izvedbene pogoje in se v njem določi tudi rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, je tožena stranka ob upoštevanju kriterijev določenih v 2. členu Uredbe o merilih lahko ocenila, da bo območje, s katerim se načrtuje gradnja poslovnega centra z javnimi parkirišči, to območje zaradi kulturne dediščine verjetno prizadeto.