ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen 176.
regres za letni dopust - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč.
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa jo je določal 131. člen ZDR. V 9. točki omenjenega Dogovora je bilo namreč določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. S tem Dogovorom je bila torej dogovorjena pravica, ki je za delavce ugodnejša, kot pa jo je določal ZDR (kar je skladno z členom 7/2 ZDR). ZDIU12 niti ZUJF nimata določbe, da naj bi navedena predpisa (v kolikor se nanašata na regres za leto 2012 za javne uslužbence) veljala retroaktivno za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred uveljavitvijo teh zakonov že zapadle v plačilo (regres za leto 2012 za javne uslužbence pa je zapadel v plačilo ob izplačilu plače za mesec april 2012). Zato določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo.
V skladu s 352. členom OZ zastara odškodnina terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (1. odstavek 352. člena OZ). V 2. odstavku 352. člena pa je določeno, da odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala. Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se je zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano tako ustalilo, da je bilo mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Ni nujno, da je zdravljenje poškodb v celoti končano. Zadostuje, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Če tudi oškodovanec za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljavljati odškodninski zahtevek. Tožnici je bil obseg škode znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, zato je terjatev tožnice ob vložitvi tožbe že zastarala, saj je potekel 3 letni subjektivni zastaralni rok.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235.
bolniški stalež
Osebni zdravnik tožnika ni vedel izpovedati, ali je bil tožnik zmožen za delo ali ne, iz medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu pa nikjer ne izhaja, da bi lečeči zdravniki specialisti tožniku poleg medikamentozne terapije priporočali še bolniški stalež ali svetovali za določeno obdobje kakšne omejitve pri delu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, preuranjena.
URS člen 14, 50, 52. ZPIZ-1 člen 8, 34, 34/8, 137, 139, 209, 210.
dodatek za pomoč in postrežbo – zavarovanje za ožji obseg – pretežnost zavarovanja
Ker je tožnica pretežni del obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegla v zavarovanju za ožji obseg pravic, skladno z 8. odstavkom 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ta določba ni v nasprotju z ustavo, saj pri določitvi pogojev za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo niso kriteriji osebne okoliščine zavarovancev, temveč oblika zavarovanja v aktivni dobi in višina plačila prispevkov za posamezno obliko zavarovanja.
zamudna sodba – obseg izpodbijanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se s pritožbo ne more izpodbijati zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 338. člena ZPP). Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožbene navedbe. S tem postanejo tožbene navedbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati, ni pa jih tudi več mogoče izpodbijati. Posledica neaktivnosti tožene stranke je, da lahko izpodbija zamudno sodbo le glede preizkusa, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe. Ni mogoče z dodatnimi pritožbenimi navedbami vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širšo in drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja iz tožbe.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1.
invalidska pokojnina - tujec
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
sprememba delodajalca – regres za letni dopust - odpravnina
Tožnik se je zaposlil pri drugotoženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo na podlagi sklepa o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, v katerem je navedeno, da delavec in delodajalec sporazumno prekinjata pogodbo o zaposlitvi zaradi prezaposlitve k prvotoženi stranki. Dejansko se je tožnik tudi zaposlil prvotoženi stranki. Prišlo je do prenosa dela podjetja, zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 37.
invalidska pokojnina - tujec - preračun pokojnine
Ker je nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH tožniku priznal invalidsko pokojnino na podlagi skupne pokojninske dobe, prebite v Sloveniji in BiH oziroma na podlagi pokojninske dobe obeh pogodbenic, nemški nosilec zavarovanja pa je skladno s sporazumom, sklenjenim med Nemčijo in Jugoslavijo, priznal in odmeril pokojnino na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik prebil v Nemčiji, glede izpolnjevanja pogojev pa je upošteval pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil tako v Sloveniji in BiH, to je v trajanju več kot 16 let, tožnik nima pravice do preračuna oziroma do odmere invalidske pokojnine. Izplačilo pokojnine tudi za slovensko zavarovalno dobo ostane obveznost bosanskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre namreč za stanje iz 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju z BIH, po katerem se pokojnine ne preračunajo.
ZUP člen 89, 89/3, 92, 92/2, 98, 235. Uredba o upravnem poslovanju člen 171, 171/3. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/2.
vročitev upravne odločbe v tujino – prepozna pritožba
Toženec je tožnici prvostopenjsko odločbo vročal neposredno v tujino (v Srbijo), za kar je imel podlago v 2. odstavku 92. člena ZUP, po katerem se v tujino lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen če mednarodna pogodba ne določa drugače. Tožnica je le zatrjevala, da podpis na povratnici ni njen, pri tem pa ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je bilo vročanje nepravilno oziroma pomanjkljivo. Ker je bila vročitev pravilna, pritožba zoper odločbo prve stopnje pa vložena po izteku 15-dnevnega roka, ki je tekel od njene vročitve dalje, je toženec pritožbo utemeljeno zavrgel.
ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/6, 104, 104/1, 159, 160, 160/2.
delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Toženec je tožniku delno invalidsko pokojnino pravilno priznal šele po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti (od 20. 1. 2011), ne pa že od dneva ugotovljene III. kategorije invalidnosti in priznanja pravice do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od polnega (od 4. 4. 2007). Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu delna invalidska pokojnina prizna že od 4. 4. 2007 dalje.
obstoj delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – samostojni podjetnik – elementi delovnega razmerja
Delovnopravna zakonodaja ne prepoveduje, da ima delavec, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in bil pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas, tudi status samostojnega podjetnika. Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
ZPIZ-1 člen 15,15/1, 5/1-5, 36, 36/1, 58, 58/1, 156, 156/2.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – odjava iz zavarovanja
Tožnik je bil na dan dokončnosti izpodbijane odločbe toženca vključen v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi opravljanja dejavnosti v polnem delovnem času in ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja v polovični delovni čas. Zato nima pravice do delne invalidske pokojnine, čeprav je v odvetniško zbornico vpisan za opravljanje dejavnosti s polovico delovnega časa in izpolnjuje pogoja pokojninske dobe in starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
URS člen 14, 22, 23. ZPIZ-1 člen 62, 65. ZPP člen 5, 8, 244, 244/1, 243, 245, 245/3, 254, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedenska mnenja, pridobljena v drugem sodnem postopku
Stranska intervenientka (na strani toženca) je bila na delovnem mestu steklobrusilke pri tožeči stranki 21 let izpostavljena svincu, v posledici česar je prišlo do kronične zastrupitve s svincem, zaradi katere je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Vzrok njene invalidnosti I. kategorije je zato poklicna bolezen.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji vzroka invalidnosti oprlo predvsem na izvedenska mnenja, pridobljena v odškodninskem sporu med stransko intervenientko kot tožnico in tožečo stranko kot tožencem. S tem ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je imela tožeča stranka v odškodninskem sporu možnost sodelovati pri izvedbi teh dokazov.
ZOR člen 262, 262/2, 364, 376, 387. Posebne gradbene uzance (1977) člen 15, 15/2.
gradbena pogodba - zamuda z izvedbo del - odškodninska odgovornost naročnika zaradi zamude pri gradnji - zastaranje zahtevka - podaljšanje zastaralnega roka - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - sprememba projekta - uzance
Upoštevati je potrebno, da med pogoje za začetek izvajanja del, ki jih mora zagotoviti naročnik oziroma, ki spadajo v njegovo sfero, sodi tudi pogoj, da drug izvajalec (ki je prav tako v neposrednem pogodbenem razmerju z naročnikom) opravi druga dela, ki morajo biti končana pred začetkom izvajanja del, ki so predmet izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke kot izvajalca.
Dejstvo, da sta se stranki tudi še po zaključku izvedenih del dogovarjali glede možnosti povrnitve stroškov zaradi prekoračitve rokov, ne pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja zaradi pripoznave dolga.
Zastaralnega roka, kot je ta določen v zakonu, ni mogoče podaljšati s pogodbenim dogovorom.
Sprememba tehnične (projektne) dokumentacije povzroči, da je izvajalec namesto prvotno odgovorjenih pogodbenih del zavezan opraviti druga dela. Slednja imajo značilnost poznejših/dodatnih del, do plačila katerih ima izvajalec skladno z drugim odstavkom 15. člena PGU pravico.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožbeni zahtevek tožeče stranke (delodajalca) za plačilo premoženjske škode iz naslova plačila odškodnine zaradi ukradenega prenosnega računalnika, ki ga je toženec imel v osebni uporabi, ni utemeljen, ker je šlo za škodno dejanje v funkcionalni zvezi z delom (tožencu je bil računalnik ukraden na letališču, ko je šel na službeno potovanje, tatvino pa je prijavil varnostnim organom na letališču).
Tožnik, ki pravico do družinske pokojnine ob starosti 45 let uveljavlja po pokojnem očetu, je bil ob očetovi smrti invalid III. kategorije. Ker ni bil popolnoma nezmožen za delo (I. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine.
elementi delovnega razmerja – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je pričel z delom pri toženi stranki, delal je v proizvodnji in to vsak dan od ponedeljka do nedelje od 7:00 do 18:00 ure, pri čemer je takšno delo trajalo približno en mesec in pol. Opravljal je isto delo kot kasneje, ko je podpisal pogodbo o zaposlitvi. Do formalne sklenitve delovnega razmerja ni prišlo, ker je direktor rekel, da mora dati pogodbo o zaposlitvi najprej odvetniku, da jo pripravi, zaposlitev pa mu je vseskozi obljubljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je tožnik pri toženi stranki delo opravljal že pred tem, ko je bila formalno sklenjena prva pogodba o zaposlitvi.