Tožnik, ki pravico do družinske pokojnine ob starosti 45 let uveljavlja po pokojnem očetu, je bil ob očetovi smrti invalid III. kategorije. Ker ni bil popolnoma nezmožen za delo (I. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
vrnitev preplačila
Z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da se tožniku z dnem 15. 6. 2009 ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugem ustreznem delu, je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po tem datumu, zato je kasneje izplačana nadomestila tožnik dolžan vrniti tožencu.
predlog za povrnitev stroškov postopka – umik podanega stroškovnega predloga – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
Ugotovitve sodišča prve stopnje iz zapisnika s kasnejšega (zadnjega) naroka za glavno obravnavo, ki se ga je udeležila skupna pooblaščenka tretje tožene in četrto tožene stranke, da „stroške priglaša edino le pooblaščenka četrto tožene stranke, ostali pa stroškov ne priglašajo“, ni mogoče šteti za izjavo tretje toženke o umiku že podanega stroškovnega zahtevka, ki mora biti izrecna.
začasna odredba - prepoved stikov - koristi otroka
Sodišče je dolžno presojati koristi otroka ne le v trenutnem položaju, pač pa tudi zaradi bodočega otrokovega zdravega razvoja. Začasna odredba je izjemna od pravila, da se odloči o stikih s trajnim namenom, prav tako pa mora biti zahteva enega od staršev, da se stiki drugemu od staršev popolnoma prepovedo, izjema od pravila, da imata načeloma oba starša pravico do stikov, saj otrok ni lastnina matere.
ZPIZ-1 člen 143, 144. ZPP člen 281. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1.a, poglavje III, točka 9.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je podana skupna 40% telesna okvara (zaradi izgube funkcije enega segmenta vratne hrbtenice in zaradi posledic obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema). Ker je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, ne pa poklicna bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je imel tožnik tudi po zaključku bolniškega staleža težave z zapestjem, je za presojo utemeljenosti nadaljevanja staleža potrebno ugotoviti, ali so bile te težave izražene v takšni meri, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen 176.
regres za letni dopust - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč.
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa jo je določal 131. člen ZDR. V 9. točki omenjenega Dogovora je bilo namreč določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. S tem Dogovorom je bila torej dogovorjena pravica, ki je za delavce ugodnejša, kot pa jo je določal ZDR (kar je skladno z členom 7/2 ZDR). ZDIU12 niti ZUJF nimata določbe, da naj bi navedena predpisa (v kolikor se nanašata na regres za leto 2012 za javne uslužbence) veljala retroaktivno za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred uveljavitvijo teh zakonov že zapadle v plačilo (regres za leto 2012 za javne uslužbence pa je zapadel v plačilo ob izplačilu plače za mesec april 2012). Zato določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo.
V skladu s 352. členom OZ zastara odškodnina terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (1. odstavek 352. člena OZ). V 2. odstavku 352. člena pa je določeno, da odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala. Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se je zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano tako ustalilo, da je bilo mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Ni nujno, da je zdravljenje poškodb v celoti končano. Zadostuje, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Če tudi oškodovanec za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljavljati odškodninski zahtevek. Tožnici je bil obseg škode znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, zato je terjatev tožnice ob vložitvi tožbe že zastarala, saj je potekel 3 letni subjektivni zastaralni rok.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077890
ZIZ člen 29, 29/4, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 38, 38/2, 47. ZTFI člen 15, 15/1. SPZ člen 132. ZOdvT tarifna številka 3466. Pravila borze člen 157, 157/1, 159, 159/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrnitev vrednostnih papirjev – ničnost pogodbe – finančno zavarovanje – komisorni dogovor – lex commisoria – nagrada za vlogi v postopku izdaje začasne odredbe
Za finančna zavarovanja velja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (npr. komisorni dogovor). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.
Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe.
sprememba delodajalca – regres za letni dopust - odpravnina
Tožnik se je zaposlil pri drugotoženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo na podlagi sklepa o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, v katerem je navedeno, da delavec in delodajalec sporazumno prekinjata pogodbo o zaposlitvi zaradi prezaposlitve k prvotoženi stranki. Dejansko se je tožnik tudi zaposlil prvotoženi stranki. Prišlo je do prenosa dela podjetja, zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR.
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Glede na zahtevnost spora (predlagatelj je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitve Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011/2012) predlagatelju pripada nagrada za postopek v višini 500,00 EUR po tar. št. 3420 ZOdvT (postopek na prvi stopnji). Predlagatelj je utemeljeno priglasil tudi nagrado za postopek po tar. št. 3422, kot je določena za nagrado v kolektivnih delovnih sporih v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, saj je v predmetni zadevi predhodno potekal tudi pritožbeni postopek, kjer je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
URS člen 14, 22, 23. ZPIZ-1 člen 62, 65. ZPP člen 5, 8, 244, 244/1, 243, 245, 245/3, 254, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedenska mnenja, pridobljena v drugem sodnem postopku
Stranska intervenientka (na strani toženca) je bila na delovnem mestu steklobrusilke pri tožeči stranki 21 let izpostavljena svincu, v posledici česar je prišlo do kronične zastrupitve s svincem, zaradi katere je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Vzrok njene invalidnosti I. kategorije je zato poklicna bolezen.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji vzroka invalidnosti oprlo predvsem na izvedenska mnenja, pridobljena v odškodninskem sporu med stransko intervenientko kot tožnico in tožečo stranko kot tožencem. S tem ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je imela tožeča stranka v odškodninskem sporu možnost sodelovati pri izvedbi teh dokazov.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni uspel, zato mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni mogel vedeti za vzrok ničnostne pogodbe. Sklicevanje na določbo 91. člena OZ (odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe) je neutemeljeno, saj tožnik ni vtoževal plačila odškodnine, zato citirani člen ne more biti pravna podlaga za odločitev o stroških postopka. Tožena stranka tudi ni podala izjave, s katero bi se odpovedala plačilu stroškov, zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se je tožena stranka odpovedala plačilu stroškov.
elementi delovnega razmerja – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je pričel z delom pri toženi stranki, delal je v proizvodnji in to vsak dan od ponedeljka do nedelje od 7:00 do 18:00 ure, pri čemer je takšno delo trajalo približno en mesec in pol. Opravljal je isto delo kot kasneje, ko je podpisal pogodbo o zaposlitvi. Do formalne sklenitve delovnega razmerja ni prišlo, ker je direktor rekel, da mora dati pogodbo o zaposlitvi najprej odvetniku, da jo pripravi, zaposlitev pa mu je vseskozi obljubljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je tožnik pri toženi stranki delo opravljal že pred tem, ko je bila formalno sklenjena prva pogodba o zaposlitvi.
zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi – AO plus zavarovanje
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb, pravilno uporabilo materialno pravo.
odpoved najemne pogodbe – neplačevanje najemnine – obstoj odpovednega razloga
Sodišče obstoj odpovednega razloga ugotavlja za nazaj, torej po stanju pred vložitvijo tožbe (ob vložitvi tožbe morajo biti vsi pogoji za odpoved najemne pogodbe ali za tožbeni zahtevek na izselitev že podani).
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
ZPP člen 280, 280/3. ZST-1 člen 36, tar. št. 1112.
vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis naroka
Tarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.