Tožnik, ki pravico do družinske pokojnine ob starosti 45 let uveljavlja po pokojnem očetu, je bil ob očetovi smrti invalid III. kategorije. Ker ni bil popolnoma nezmožen za delo (I. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077890
ZIZ člen 29, 29/4, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 38, 38/2, 47. ZTFI člen 15, 15/1. SPZ člen 132. ZOdvT tarifna številka 3466. Pravila borze člen 157, 157/1, 159, 159/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrnitev vrednostnih papirjev – ničnost pogodbe – finančno zavarovanje – komisorni dogovor – lex commisoria – nagrada za vlogi v postopku izdaje začasne odredbe
Za finančna zavarovanja velja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (npr. komisorni dogovor). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.
Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe.
DELOVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011001
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – singularno pravno nasledstvo - pobot
Zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra tožeči stranki ne moreta imeti boljšega procesnega položaja zoper nova toženca (toženi stranki sta aktivna družbenika prvotno tožene stranke, ki je bila v času postopka pred sodiščem prve stopnje izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije), kot sta ga imela zoper prvotno toženo stranko. V času izbrisa veljavna določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP je določala, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti, če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti. Toženi stranki nista univerzalna pravna naslednika prvotno tožene stranke, saj je po stališču sodne prakse to veljalo v primeru odgovornosti družbenikov v ureditvi po prej veljavnem ZFPPod. V zvezi z ureditvijo po ZFPPIPP gre po stališču sodne prakse za singularno pravno nasledstvo aktivnih družbenikov.
Potem ko je bil postopek na prvi stopnji prekinjen po izbrisu prvotno tožene stranke, sta aktivna družbenika v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP prevzela postopek v stanju, v kakršnem je bil ob izbrisu oziroma ob prekinitvi postopka. Zato prevzem postopka nujno pomeni, da pravni nasledniki lahko v pravdi uveljavljajo vse tiste ugovore, ki jih je lahko uveljavljala že prvotno tožena stranka. Že prvotno tožena stranka je v odgovoru na tožbo smiselno uveljavljala pobotni ugovor, saj je navedla, da sta tožnika povzročila stroške ter je tudi specificirala, koliko jima ob upoštevanju stroškov oziroma škode, ki naj bi jo povzročila toženi stranki, sploh (po pobotanju) pripada iz naslova prihodkov iz delovnega razmerja. Prav tako je tožena stranka že k odgovoru na tožbo predložila celotno listinsko dokumentacijo, s katero je smiselno uveljavljala svoje zahtevke iz pobota. Zato ni nastopila prekluzija uveljavljanja pobota, temveč sta sedaj tožena pravna naslednika s pripravljalno vlogo po pooblaščencu le precizirala višino pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala že prvotno tožena stranka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pobotni ugovor toženih strank obravnavati po vsebini, ne pa ga zavrniti že zaradi tega, ker naj v času izbrisa tožene stranke veljavna določba 442. člena ZFPPIPP ne bi določala, da lahko aktivni družbeniki zahtevajo povračilo škode.
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Glede na zahtevnost spora (predlagatelj je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitve Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011/2012) predlagatelju pripada nagrada za postopek v višini 500,00 EUR po tar. št. 3420 ZOdvT (postopek na prvi stopnji). Predlagatelj je utemeljeno priglasil tudi nagrado za postopek po tar. št. 3422, kot je določena za nagrado v kolektivnih delovnih sporih v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, saj je v predmetni zadevi predhodno potekal tudi pritožbeni postopek, kjer je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe – stečaj – sodba na podlagi pripoznave
Po prevzemu pravde stečajnega upravitelja je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka, o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe ter odločilo tudi o stroških celotnega postopka v navedenem individualnem delovnem sporu. Pravna podlaga za odločitev o pravdnih stroških je določilo 2. odstavka 154. člena ZPP, upoštevaje pri tem uspeh v pravdi tožečih strank v višini 82,70 % (delna sodba na podlagi pripoznave), upoštevati pa je tudi potrebno, da so tožniki za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja morali vložiti tožbo, pri čemer se je predmetni postopek končal šele z izdajo sklepa, s katerim je sodišče odločilo tudi o stroških postopka. Ne gre za stroške, ki bi jih tožniki morali prijaviti v stečajnem postopku. Prav tako ni mogoče upoštevati določila 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbe mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi je šlo za delno pripoznavo tožbenega zahtevka ter umik tožbe, pri čemer je bil stečajni postopek uveden po umiku tožbe, tako da stroškov ni bilo mogoče prijaviti v stečajnem postopku in tudi ta postopek je moralo sodišče rešiti skladno z določili ZPP, stroški postopka do uvedbe stečaja niso bili znani.
URS člen 14, 50, 52. ZPIZ-1 člen 8, 34, 34/8, 137, 139, 209, 210.
dodatek za pomoč in postrežbo – zavarovanje za ožji obseg – pretežnost zavarovanja
Ker je tožnica pretežni del obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegla v zavarovanju za ožji obseg pravic, skladno z 8. odstavkom 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ta določba ni v nasprotju z ustavo, saj pri določitvi pogojev za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo niso kriteriji osebne okoliščine zavarovancev, temveč oblika zavarovanja v aktivni dobi in višina plačila prispevkov za posamezno obliko zavarovanja.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni uspel, zato mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni mogel vedeti za vzrok ničnostne pogodbe. Sklicevanje na določbo 91. člena OZ (odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe) je neutemeljeno, saj tožnik ni vtoževal plačila odškodnine, zato citirani člen ne more biti pravna podlaga za odločitev o stroških postopka. Tožena stranka tudi ni podala izjave, s katero bi se odpovedala plačilu stroškov, zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se je tožena stranka odpovedala plačilu stroškov.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je imel tožnik tudi po zaključku bolniškega staleža težave z zapestjem, je za presojo utemeljenosti nadaljevanja staleža potrebno ugotoviti, ali so bile te težave izražene v takšni meri, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela.
ZPIZ-1 člen 143, 144. ZPP člen 281. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1.a, poglavje III, točka 9.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je podana skupna 40% telesna okvara (zaradi izgube funkcije enega segmenta vratne hrbtenice in zaradi posledic obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema). Ker je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, ne pa poklicna bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine.
O predhodni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo pravnomočno odločeno, saj je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen s sodbo Vrhovnega sodišča RS. Pri odločanju o ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS ne gre za odločanje o predhodnem vprašanju. ZPP v 205. in 206. členu jasno določa primere, ko se pravdni postopek prekine oziroma primere, ko prekinitev postopka odredi sodišče. Vložitev ustavne pritožbe med razlogi za odreditev prekinitve pravdnega postopka ni navedena.
Vrhovno sodišče je odločilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov dne 29. 6. 2010 in da je bila odpoved zakonita. Zato po podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2010 ni bilo več podlage za nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in ga torej ta ni bila dolžna pozvati na delo ter mu priznati pravic iz pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2009. Glede na navedeno tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 5. 2012. Iz določb ZPP, ki navajajo pravni interes (predvsem 181., 274., 343. in 374. člen) izhaja, da je pravni interes podan tedaj, če je tožnik glede ravnanj tožene stranke v negotovosti in če bo to negotovost odpravilo sodišče s sodbo. Čeprav je ob vložitvi tožbe tožnik izkazoval pravni interes v tem sporu, je zaradi odločitve Vrhovnega sodišča v sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 29. 6. 2010 pravni interes prenehal, saj se pravni položaj tožnika ne more več spremeniti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1.
invalidska pokojnina - tujec
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 37.
invalidska pokojnina - tujec - preračun pokojnine
Ker je nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH tožniku priznal invalidsko pokojnino na podlagi skupne pokojninske dobe, prebite v Sloveniji in BiH oziroma na podlagi pokojninske dobe obeh pogodbenic, nemški nosilec zavarovanja pa je skladno s sporazumom, sklenjenim med Nemčijo in Jugoslavijo, priznal in odmeril pokojnino na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik prebil v Nemčiji, glede izpolnjevanja pogojev pa je upošteval pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil tako v Sloveniji in BiH, to je v trajanju več kot 16 let, tožnik nima pravice do preračuna oziroma do odmere invalidske pokojnine. Izplačilo pokojnine tudi za slovensko zavarovalno dobo ostane obveznost bosanskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre namreč za stanje iz 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju z BIH, po katerem se pokojnine ne preračunajo.
začasna odredba - prepoved stikov - koristi otroka
Sodišče je dolžno presojati koristi otroka ne le v trenutnem položaju, pač pa tudi zaradi bodočega otrokovega zdravega razvoja. Začasna odredba je izjemna od pravila, da se odloči o stikih s trajnim namenom, prav tako pa mora biti zahteva enega od staršev, da se stiki drugemu od staršev popolnoma prepovedo, izjema od pravila, da imata načeloma oba starša pravico do stikov, saj otrok ni lastnina matere.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - odvzem pravice do stikov
Začasne odredbe iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tožnikovo stanje, njegovo ravnanje oziroma postopanje ter izrečene grožnje predstavljajo verjetno izkazano nevarnost ogrožanja telesnega in duševnega razvoja otrok. Ta je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tako intenzivna in neposredna, da ne bi prišli v poštev niti stiki pod nadzorom.
ZPP člen 280, 280/3. ZST-1 člen 36, tar. št. 1112.
vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis naroka
Tarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.