dedovanje na podlagi zakona – zakoniti dediči – vstopna pravica
Pokojnik je imel ženo in dva otroka, ki pa so tudi že vsi pokojni, zato premoženje po vstopni pravici dedujejo njihovi potomci. Ker je imel zapustnik dva otroka, bi ta dva dedovala po enakih deležih, torej vsak ½.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.
V primeru, da zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši po enakih deležih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživel zapustnika, potomci.
poslovna odškodninska odgovornost - posredovanje podatkov za izračun cene
Pravna podlaga za pravico do povračila škode zaradi izpolnitve ali napačne izpolnitve oziroma neizpolnitve obveznosti je v določbi 239. člena do 246. člena OZ.
Zgolj z zatrjevanjem, da plačilnega naloga z dne 17.12.2012 ni prevzela delavka tožene stranke, temveč delavka družbe H. d.o.o. (s katero ima tožena stranka sicer sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju), kar se je ugotovilo šele 2.1.2013, ko je bil zadnji dan roka za plačilo dolžne sodne takse, tožena stranka ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 17.12.2012 vročen 18.12.2012.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - odvzem pravice do stikov
Začasne odredbe iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med postopkom, katerih namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tožnikovo stanje, njegovo ravnanje oziroma postopanje ter izrečene grožnje predstavljajo verjetno izkazano nevarnost ogrožanja telesnega in duševnega razvoja otrok. Ta je glede na ugotovljene dejanske okoliščine tako intenzivna in neposredna, da ne bi prišli v poštev niti stiki pod nadzorom.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
male avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved uveljavljanju avtorskih pravic
Glede na ureditev obveznega kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic RS je dokazno breme na toženi stranki, ki ni dokazala, da so se avtorji skladb, predvajanih v poslovalnicah tožene stranke, odpovedali uveljavljanju avtorskih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075403
OZ člen 406, 407, 948, 948/2.
leasing pogodba – zavarovalna pogodba – kraja avtomobila – aktivna legitimacija – definicija zavarovanca – ekonomski lastnik – dogovorjena solidarnost upnikov
Sporno je, ali je zavarovanec (tudi) tožnik kot „ekonomski lastnik“ vozila (poleg leasingodajalca kot pravnega lastnika vozila). Glede na definicijo zavarovanca v splošnih pogojih je bistveno, kdo je v konkretnem primeru imel interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Ni sporno, da tožnik v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari.
URS člen 37, 35. KZ-1 člen 260, 260/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/1.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti – zvočno snemanje izjave – politik – novinar – interes javnosti
Obdolženec ob klicu novinarja s prošnjo, da poda izjavo tudi za njihovo medijsko hišo, ni mogel upravičeno pričakovati, da bo del njegove izjave, ki jo je začel z besedami „da voha kri“, kar je novinar razumel kot začetek afere, in jo je podal pred uradno izjavo, ostal neobjavljen.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
delitev solastnine – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – overitev podpisa na razdelilni pogodbi – stroški parcelacije solastne nepremičnine - pobotni ugovor
Tožnika sta v tej pravdi tožbeni zahtevek opirala na razdelilno pogodbo (zavezovalni pravni posel), na kateri podpis prve toženke ni bil overjen. Pritožnica sicer pravilno opozarja, da bi za dosego njunega namena, tj. vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zadoščal že zahtevek na overitev razdelilne pogodbe. Ker pa gre zgolj za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvenem enaka, je pravilen tudi izrek prvostopenjske sodbe, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo.
S strani prve toženke naročena parcelacija je bila opravljena prav z namenom fizične delitve stvari v solasti pravdnih strank, nastale stroške pa je mogoče šteti za skupne stroške upravljanja, ki se, če ni drugačnega dogovora, med solastnike delijo glede na velikost solastniških deležev.
Pri določitvi preživnine se je treba opreti na okviren obseg potreb, katerih nujnost zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do prostočasnih. Katere od teh potreb se lahko zadovoljijo oziroma njihov obseg, je odvisno od (materialne in pridobitne) zmožnosti otrokovih staršev. Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti zato v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o honorarju izvajalcev
Ker je izračun obračuna avtorskega honorarja v skladu s 1. točko tarife iz leta 1998 mogoč tudi iz drugih podatkov (bodisi prihodek bodisi pavšalni znesek po številu obiskovalcev), tožena stranka pa je tožeči tovrstne podatke pravočasno posredovala, ne gre za kršitev materialnih avtorskih pravic iz ZASP, ki bi utemeljevala civilno kazen.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.