ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
URS člen 37, 35. KZ-1 člen 260, 260/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/1.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti – zvočno snemanje izjave – politik – novinar – interes javnosti
Obdolženec ob klicu novinarja s prošnjo, da poda izjavo tudi za njihovo medijsko hišo, ni mogel upravičeno pričakovati, da bo del njegove izjave, ki jo je začel z besedami „da voha kri“, kar je novinar razumel kot začetek afere, in jo je podal pred uradno izjavo, ostal neobjavljen.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 111/3, 175a. SZ člen 147.
izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – obstoj najemne pogodbe – stanovanjska pogodba – razlogi na strani lastnika
Tožniki so upravičeni zahtevati izpraznitev stanovanja, ki je v njihovi solasti, četudi tožbe niso vložili vsi oziroma večina solastnikov.
Ker med solastniki in tožencem ni bila sklenjena najemna pogodba, toženec pa ni dokazal, da je do take situacije prišlo po krivdi tožnikov, je zahtevek za izpraznitev stanovanja utemeljen.
dedovanje na podlagi zakona – zakoniti dediči – vstopna pravica
Pokojnik je imel ženo in dva otroka, ki pa so tudi že vsi pokojni, zato premoženje po vstopni pravici dedujejo njihovi potomci. Ker je imel zapustnik dva otroka, bi ta dva dedovala po enakih deležih, torej vsak ½.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
ZPP člen 280, 280/3. ZST-1 člen 36, tar. št. 1112.
vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis naroka
Tarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.
začasna odredba – vsebina začasne odredbe – naložitev stranki razpolaganje z zahtevkom v sodnem postopku
Vsebina začasne odredbe ne more (oziroma ne sme) biti taka, da bi se z njo stranki naložilo, da v sodnem postopku svoj že vloženi zahtevek (ali pravno sredstvo) umakne ali da ga vloži (oziroma opraviti določeno procesno dejanje, ki pomeni razpolaganje z zahtevkom ali procesnim aktom).
ZPUOOD člen 17. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZGD-1 člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe je bil izdan 15.11.2011, torej še v času veljavnosti ZFPPIPP. Ker je bil enoletni rok za vložitev tožbe zamujen, je tožeča stranka izgubila pravico uveljavljanja terjatve od tožencev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO –
VSL0073202
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti – motenjski spor – dokazna ocena – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
V pravdah zaradi motenja posesti se varuje gola dejanska oblast na stvari in se zato pri odločanju upošteva zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa morebitna pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
Motenjski spor je namenjen varovanju (zgolj) posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka vzpostavi prejšnje posestno stanje, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen.
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.
V primeru, da zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši po enakih deležih. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi preživel zapustnika, potomci.
poslovna odškodninska odgovornost - posredovanje podatkov za izračun cene
Pravna podlaga za pravico do povračila škode zaradi izpolnitve ali napačne izpolnitve oziroma neizpolnitve obveznosti je v določbi 239. člena do 246. člena OZ.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
plačilo uporabnine – prikrajšanje lastnika – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Pravica do uporabnine se ne priznava, če lastnik (solastnik) v svoje prikrajšanje privoli. Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnika lahko izbrala po tem, ko sta bivanje drugega toženca v stanovanju leta dolgo sprejemala oz. brez ugovorov tolerirala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – izgubljeni dobiček – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za manjvrednost poškodovane stvari
Ker se kot nevšečnosti med zdravljenjem pri odmeri višine lahko upoštevajo le tiste nevšečnosti, ki so tožniku dejansko nastale, so pritožbene navedbe o tem, zakaj tožnik fizioterapije ni mogel obiskovati, pravno nerelevantne.
Denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti je enaka razliki med vrednostjo stvari, če do poškodbe ne bi prišlo in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženka ob prejemu izbrisne pobotnice ni bila seznanjena z Dogovorom in da ji izbrisna pobotnica ni bila dana v hrambo v smislu 87. člena ZN, je pravilen zaključek, da ravnanje toženke, ki je izbrisno pobotnico posredovala zemljiški knjigi, ni bilo protipravno in da odškodninska odgovornost toženke že zato ni podana.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.