načelo enakosti pred zakonom – delo obsojencev – plačilo za delo obsojencev
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakonodajalec (kadar podlaga za urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave) ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Od zakonodajalca se torej ne zahteva, da bi se vse osebe v vseh ozirih obravnavale na enak način, ampak ga omenjeno načelo zavezuje, da obravnava bistveno enake primere enako in bistveno neenake različno, ob upoštevanju njihove različnosti in lastnosti.
Določba 54. člena ZIKS-1 ni v neskladju z Ustavo.
Delavec v delovnem razmerju in obsojenec, ki dela med prestajanjem kazni zapora, nista v istem položaju, ki bi terjal enako ureditev. Prvi si mora za razliko od obsojenca sam zagotavljati osnovne eksistenčne pogoje, poleg tega pa je odnos delodajalca in delavca v delovnem razmerju ekonomski, pri delu obsojencev pa gre prvenstveno za rehabilitacijski vidik opravljanja dela.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
Zgolj z zatrjevanjem, da plačilnega naloga z dne 17.12.2012 ni prevzela delavka tožene stranke, temveč delavka družbe H. d.o.o. (s katero ima tožena stranka sicer sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju), kar se je ugotovilo šele 2.1.2013, ko je bil zadnji dan roka za plačilo dolžne sodne takse, tožena stranka ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 17.12.2012 vročen 18.12.2012.
delitev solastnine – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – overitev podpisa na razdelilni pogodbi – stroški parcelacije solastne nepremičnine - pobotni ugovor
Tožnika sta v tej pravdi tožbeni zahtevek opirala na razdelilno pogodbo (zavezovalni pravni posel), na kateri podpis prve toženke ni bil overjen. Pritožnica sicer pravilno opozarja, da bi za dosego njunega namena, tj. vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zadoščal že zahtevek na overitev razdelilne pogodbe. Ker pa gre zgolj za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvenem enaka, je pravilen tudi izrek prvostopenjske sodbe, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo.
S strani prve toženke naročena parcelacija je bila opravljena prav z namenom fizične delitve stvari v solasti pravdnih strank, nastale stroške pa je mogoče šteti za skupne stroške upravljanja, ki se, če ni drugačnega dogovora, med solastnike delijo glede na velikost solastniških deležev.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o honorarju izvajalcev
Ker je izračun obračuna avtorskega honorarja v skladu s 1. točko tarife iz leta 1998 mogoč tudi iz drugih podatkov (bodisi prihodek bodisi pavšalni znesek po številu obiskovalcev), tožena stranka pa je tožeči tovrstne podatke pravočasno posredovala, ne gre za kršitev materialnih avtorskih pravic iz ZASP, ki bi utemeljevala civilno kazen.
odpoved najemne pogodbe – neplačevanje najemnine – obstoj odpovednega razloga
Sodišče obstoj odpovednega razloga ugotavlja za nazaj, torej po stanju pred vložitvijo tožbe (ob vložitvi tožbe morajo biti vsi pogoji za odpoved najemne pogodbe ali za tožbeni zahtevek na izselitev že podani).
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 196, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190.
skupno premoženje zakoncev – vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj - obligacijski zahtevek – obogatitveno načelo – višina deležev na skupnem premoženju – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje
Pri stvarnopravnih reparacijskih zahtevkih velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo. Obogateni mora vrniti tisto, za kar je obogaten, in ne tisto, kar je prejel.
Vse dokler skupno premoženje zakoncev ni razdeljeno, nobeden od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi tožničinemu denarnemu zahtevku zoper tretjega, v nepremičnino katerega sta zakonca vlagala, četudi zgolj za polovico vrednosti, kolikor znaša njen delež na skupnem premoženju.
zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi – AO plus zavarovanje
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb, pravilno uporabilo materialno pravo.
plačilo uporabnine – prikrajšanje lastnika – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Pravica do uporabnine se ne priznava, če lastnik (solastnik) v svoje prikrajšanje privoli. Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnika lahko izbrala po tem, ko sta bivanje drugega toženca v stanovanju leta dolgo sprejemala oz. brez ugovorov tolerirala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – izgubljeni dobiček – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za manjvrednost poškodovane stvari
Ker se kot nevšečnosti med zdravljenjem pri odmeri višine lahko upoštevajo le tiste nevšečnosti, ki so tožniku dejansko nastale, so pritožbene navedbe o tem, zakaj tožnik fizioterapije ni mogel obiskovati, pravno nerelevantne.
Denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti je enaka razliki med vrednostjo stvari, če do poškodbe ne bi prišlo in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073154
OZ člen 179, 299. ZPP člen 7, 212, 216. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18/1. ZOdvT tarifna številka 6003.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – odločitev po prostem preudarku – potni stroški odvetnika – kilometrina
Sodišče je čas pridržanja in nato prestajanja zapora obravnavalo kot celoto in nato tudi določilo odškodnino. Za primer neutemeljenega odvzema prostosti se praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Tožnik je navajal, da je delal na črno različne stvari, predlagal je tudi priče, vendar je prvo sodišče zaslišanje predlaganih prič utemeljeno zavrnilo, saj bi moral tožnik navajati konkretno kdaj, komu, kaj in za koliko je delal. Tem pogojem pa ni zadostil. Člen 216 ZPP (odločitev sodišča po prostem preudarku) v konkretni zadevi ni uporaben. Tožnik bi višino škode lahko dokazal brez posebnih težav. Povedati bi moral, kje je delal in koliko je zaslužil. Takšnih trditev pa ni podal.
sklep o domiku - odprava nepravilnosti javne dražbe - kršitev pravil prodaje - sprememba vrednosti nepremičnine - ugotovitev drugačne vrednosti nepremičnine na naroku za javno dražbo
V odredbi o prodaji morajo biti med drugim določeni tudi pogoji za prodajo. S tem se zagotavlja enakopravnost udeležencev dražbe in zato teh pogojev načeloma na samem naroku ni mogoče enostransko spreminjati, izjemo od tega pa predstavlja določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ, zato mora odredba o prodaji vsebovati posebno opozorilo, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073219
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 943.
dokazovanje – neprerekana dejstva – nesposobnost za delo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je zatrjevala, da je bila za delo nesposobna vseh 200 dni po nezgodi oz. od začetka zdravljenja. Tožena stranka temu dejstvu ni nasprotovala. Nasprotovala je izključno interpretaciji Splošnih pogojev, za kakršno se je tožeča stranka zavzemala. Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, jih ni treba dokazovati in jih sodišču ni treba ugotavljati.