odvzem poslovne sposobnosti – nerazumljiv izrek – jasna in okvirna določitev poslov
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženka ob prejemu izbrisne pobotnice ni bila seznanjena z Dogovorom in da ji izbrisna pobotnica ni bila dana v hrambo v smislu 87. člena ZN, je pravilen zaključek, da ravnanje toženke, ki je izbrisno pobotnico posredovala zemljiški knjigi, ni bilo protipravno in da odškodninska odgovornost toženke že zato ni podana.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 196, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190.
skupno premoženje zakoncev – vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj - obligacijski zahtevek – obogatitveno načelo – višina deležev na skupnem premoženju – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje
Pri stvarnopravnih reparacijskih zahtevkih velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo. Obogateni mora vrniti tisto, za kar je obogaten, in ne tisto, kar je prejel.
Vse dokler skupno premoženje zakoncev ni razdeljeno, nobeden od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi tožničinemu denarnemu zahtevku zoper tretjega, v nepremičnino katerega sta zakonca vlagala, četudi zgolj za polovico vrednosti, kolikor znaša njen delež na skupnem premoženju.
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
ugotovitev dedičev – ugotovitev zapuščine – oblika zahtevka – vstopna pravica – dajatveni zahtevek – tožba na izročitev zapuščine
Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073219
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 943.
dokazovanje – neprerekana dejstva – nesposobnost za delo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je zatrjevala, da je bila za delo nesposobna vseh 200 dni po nezgodi oz. od začetka zdravljenja. Tožena stranka temu dejstvu ni nasprotovala. Nasprotovala je izključno interpretaciji Splošnih pogojev, za kakršno se je tožeča stranka zavzemala. Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, jih ni treba dokazovati in jih sodišču ni treba ugotavljati.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
načelo enakosti pred zakonom – delo obsojencev – plačilo za delo obsojencev
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakonodajalec (kadar podlaga za urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave) ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Od zakonodajalca se torej ne zahteva, da bi se vse osebe v vseh ozirih obravnavale na enak način, ampak ga omenjeno načelo zavezuje, da obravnava bistveno enake primere enako in bistveno neenake različno, ob upoštevanju njihove različnosti in lastnosti.
Določba 54. člena ZIKS-1 ni v neskladju z Ustavo.
Delavec v delovnem razmerju in obsojenec, ki dela med prestajanjem kazni zapora, nista v istem položaju, ki bi terjal enako ureditev. Prvi si mora za razliko od obsojenca sam zagotavljati osnovne eksistenčne pogoje, poleg tega pa je odnos delodajalca in delavca v delovnem razmerju ekonomski, pri delu obsojencev pa gre prvenstveno za rehabilitacijski vidik opravljanja dela.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
začasna odredba – vsebina začasne odredbe – naložitev stranki razpolaganje z zahtevkom v sodnem postopku
Vsebina začasne odredbe ne more (oziroma ne sme) biti taka, da bi se z njo stranki naložilo, da v sodnem postopku svoj že vloženi zahtevek (ali pravno sredstvo) umakne ali da ga vloži (oziroma opraviti določeno procesno dejanje, ki pomeni razpolaganje z zahtevkom ali procesnim aktom).
URS člen 37, 35. KZ-1 člen 260, 260/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/1.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti – zvočno snemanje izjave – politik – novinar – interes javnosti
Obdolženec ob klicu novinarja s prošnjo, da poda izjavo tudi za njihovo medijsko hišo, ni mogel upravičeno pričakovati, da bo del njegove izjave, ki jo je začel z besedami „da voha kri“, kar je novinar razumel kot začetek afere, in jo je podal pred uradno izjavo, ostal neobjavljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO –
VSL0073202
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti – motenjski spor – dokazna ocena – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
V pravdah zaradi motenja posesti se varuje gola dejanska oblast na stvari in se zato pri odločanju upošteva zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa morebitna pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
Motenjski spor je namenjen varovanju (zgolj) posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka vzpostavi prejšnje posestno stanje, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075403
OZ člen 406, 407, 948, 948/2.
leasing pogodba – zavarovalna pogodba – kraja avtomobila – aktivna legitimacija – definicija zavarovanca – ekonomski lastnik – dogovorjena solidarnost upnikov
Sporno je, ali je zavarovanec (tudi) tožnik kot „ekonomski lastnik“ vozila (poleg leasingodajalca kot pravnega lastnika vozila). Glede na definicijo zavarovanca v splošnih pogojih je bistveno, kdo je v konkretnem primeru imel interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Ni sporno, da tožnik v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078521
OZ člen 432. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
pristop k dolgu – najemna pogodba – vsebina pogodbe – naslov listine – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi – izrek sodbe – zamudne obresti od izvršilnih stroškov
Listine se presoja po njihovi vsebini, ne glede na njen naslov.
Odločujoče je, da je listino podpisal pritožnik za družbo T. k.d. in ker po prvotni najemni pogodbi ta k.d. ni bila najemojemalec, je s svojim podpisom najmanj pristopila k zavezi (dolgu) najemojemalca.
V pravdi, ki je nadaljevanje izvršilnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravdno sodišče s sodbo odloči, ali ostane sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
male avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved uveljavljanju avtorskih pravic
Glede na ureditev obveznega kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic RS je dokazno breme na toženi stranki, ki ni dokazala, da so se avtorji skladb, predvajanih v poslovalnicah tožene stranke, odpovedali uveljavljanju avtorskih pravic.