nova škoda – bodoča škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe in ki je ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari.
Zgolj dejstvo, da je neko škodo v bodoče mogoče predvideti, ni pa gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg, ne zadostuje za opredelitev te škode kot bodoče škode.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
Nihajnih poškodb vratne hrbtenice (zvina ali natega) v večini primerov ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. To pomeni, da tovrstne poškodbe tožnica niti ne more izkazati s stopnjo gotovosti. V takšni dokazni stiski se je zato tožnica upravičeno sklicevala na ostale dokaze. Dejstvo, da je do bolečin prišlo kasneje in ne takoj ob nesreči, tovrstne poškodbe ne izključuje. Težave v predelu vratu lahko nastopijo znotraj 48 ur po poškodovanju.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Ker pooblaščenka tožeče stranke pisanja v predvidenem roku ni dvignila, se šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
začasna odredba – stranka v postopku zavarovanja z začasno odredbo - izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo – družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo
Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.
ZPP člen 280, 280/3. ZST-1 člen 36, tar. št. 1112.
vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis naroka
Tarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno. Ker so pooblaščenci sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila tretjemu obvestiti šele 5.7.2012, je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bila opravljena 26.6.2012, pravilna, čeprav je pritožbo tretji sicer vložil sam in ne po pooblaščencih.
Ker tožnik sodne takse ni plačal in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožbo umaknil.
Zmotno je stališče tožnice, da svojega premoženjskega stanja ni dolžna dokazovati, ker je brezposelna. V skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje le v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč.
ZOR člen 376. ZPP člen 227, 227/4, 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – škodljive imisije - premoženjska škoda – pritožbena novota – pravočasnost dokaznega predloga – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Terjatve za povzročeno škodo zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
KZ-1 člen 135, 135/1, 211, 211/1, 211/3. KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/4, 372, 372-4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - predlaganje dokazov na glavni obravnavi
V obravnavani obširni kazenski zadevi, kjer se je kriminalna dejavnost obdolženca končala z odreditvijo pripora, pa je koncentracija zbranih dokazov sovpadala z odreditvijo pripora (ne le obdolženega V.S.). Zato ni mogoče sklepati, da so na glavni obravnavi podani predlogi za izvedbo dodatnih dokazov manever tožilstva, temveč gre za logično posledico navedenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih so policisti še v teku preiskave in nato glavne obravnave zbirali in prejemali podatke ter jih poslali državni tožilki, ta pa sodišču. Zaradi teh objektivnih okoliščin priporne zadeve od strank ni smiselno terjati podrobnejše utemeljitve, zakaj izvedba vseh dokazov ni bila predlagana že prej, temveč šele na glavni obravnavi. Ob določbah ZKP, ki od strank zahtevajo določnost navedb dokazov, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi, pa ne gre prezreti, da so te namenjene določitvi okvira poteka postopka ter njegovi hitrosti in ekonomičnosti, nikakor pa ne smejo biti uporabljene v škodo popolne in pravilne razjasnitve dejanskega stanja in iskanja materialne resnice.
Ker tožeča stranka ni podala trditev, da je umaknila tožbo takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek (dokaza o tem ne prilaga niti v pritožbi), ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
Pri odločanju o upravičenosti upnika do povračila stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju je potrebno presoditi, ali so bili stroški priglašenih poizvedb potrebni za izvršbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – izostanek odgovora na ugovor
Če upnik v opominu k plačilu judikatne terjatve dolžnika pozove k plačilu obveznosti in navede, da bo plačilo vračunal v izpolnitev glavnice, dolžnik pa plačilo tudi opravi, sodišče ne more opraviti vračunanja izpolnitve po 288. členu OZ.
Če upnik na obrazložen ugovor dolžnika ne odgovori, upnikove navedbe v umiku predloga za izvršbo, o katerem sodišče ni odločalo, niso pomembne.
odločitev o ugovoru - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka
V postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upnikove izjave o umiku predloga poleg 43. člena ZIZ, upoštevati tudi določbe prvega odstavka 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga in je dolžno o vloženih pravnih sredstvih dolžnika kljub upnikovi izjavi o umiku predloga za izvršbo sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
oprostitev plačila sodnih taks – zavezanec za plačilo sodne takse – občina - preslikava listin iz sodnega spisa – taksna oprostitev – načelo zakonitosti
Stališče sodišča prve stopnje, da taksna oprostitev, ki je v zakonu določena za posebej naštete subjekte, med katere sodi tudi pritožnica, ne velja za primere, ko ti subjekti ne nastopajo kot stranke, niti za posebne primere, določene v 10. razdelku taksne tarife, nima opore v zakonu. Takšne izjeme bi morale biti v zakonu ali tarifi posebej predpisane.
verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).