zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi – AO plus zavarovanje
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb, pravilno uporabilo materialno pravo.
posestno varstvo – varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti – varstvo soposesti
V okviru posestnega varstva se varuje le gola dejanska oblast nad stvarjo (posest), zato se ugotavlja zgolj, kdo je bil zadnji posestnik stvari, in ali je bila posest sploh motena. V konkretnem primeru pa tožnik ni zahteval zgolj začasnega varstva obstoječega posestnega stanja (ni zatrjeval, da je bil zadnji posestnik stvari), temveč je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do (so)posesti. Tožnik je namreč od toženke zahteval, da mu omogoči neposredno soposest podstrehe ter posest balkona, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo.
Solastniki imajo materialnopravno podlago za medsebojno varstvo drug proti drugemu v 100. členu v zvezi z 99. členom ali 92. členom SPZ.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1,18/3, 34, 34/1. ZPP člen 105a.
sodna taksa za novo pritožbo
Pritožba zoper sodbo, ki je bila izdana v novem sojenju po razveljavitvi (prve) sodbe, pomeni sprožitev novega pritožbenega postopka, zato je zanjo potrebno plačati sodno takso.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – teža vozila – potni stroški izvršitelja
Plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo je odvisno od teže vozila, ki se lahko izračuna na podlagi podatka o masi vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju.
Izvršitelj je upravičen do povračila izdatkov za prevozne stroške, če so ti stroški povezani z opravljanjem izvršilnih dejanj, različni lokaciji pisarne in skladišča pa spadata v okvir načina njegovega poslovanja.
Ker je ugotovitev sodbe, da je bil tožnik zaveden glede dejstva, ali je vozilo novo, ker je bilo že enkrat registrirano, ta trditev pa v tožbi ni bila podana (tožnik je zatrjeval le, da je bil zaveden glede starosti in (upo)rabljenosti vozila, je bilo kršeno razpravno načelo.
promet z gozdnimi zemljišči - potrdilo Upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna - jasno določene parcele v potrdilu
Iz potrdila Upravne enote mora biti za potrebe zemljiškoknjižnega postopka razvidno, na katere parcele se nanaša, saj sicer zemljiškoknjižno sodišče ne more preveriti ali se takšno potrdilo nanaša prav na tiste nepremičnine, ki jih vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
Sicer sporno vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju se ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve).
Pri odločanju o upravičenosti upnika do povračila stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju je potrebno presoditi, ali so bili stroški priglašenih poizvedb potrebni za izvršbo.
Ker tožnik sodne takse ni plačal in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožbo umaknil.
Zmotno je stališče tožnice, da svojega premoženjskega stanja ni dolžna dokazovati, ker je brezposelna. V skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje le v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – izostanek odgovora na ugovor
Če upnik v opominu k plačilu judikatne terjatve dolžnika pozove k plačilu obveznosti in navede, da bo plačilo vračunal v izpolnitev glavnice, dolžnik pa plačilo tudi opravi, sodišče ne more opraviti vračunanja izpolnitve po 288. členu OZ.
Če upnik na obrazložen ugovor dolžnika ne odgovori, upnikove navedbe v umiku predloga za izvršbo, o katerem sodišče ni odločalo, niso pomembne.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno. Ker so pooblaščenci sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila tretjemu obvestiti šele 5.7.2012, je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bila opravljena 26.6.2012, pravilna, čeprav je pritožbo tretji sicer vložil sam in ne po pooblaščencih.
oprostitev plačila sodnih taks – zavezanec za plačilo sodne takse – občina - preslikava listin iz sodnega spisa – taksna oprostitev – načelo zakonitosti
Stališče sodišča prve stopnje, da taksna oprostitev, ki je v zakonu določena za posebej naštete subjekte, med katere sodi tudi pritožnica, ne velja za primere, ko ti subjekti ne nastopajo kot stranke, niti za posebne primere, določene v 10. razdelku taksne tarife, nima opore v zakonu. Takšne izjeme bi morale biti v zakonu ali tarifi posebej predpisane.
ZOR člen 376. ZPP člen 227, 227/4, 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – škodljive imisije - premoženjska škoda – pritožbena novota – pravočasnost dokaznega predloga – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Terjatve za povzročeno škodo zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
KZ-1 člen 135, 135/1, 211, 211/1, 211/3. KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/4, 372, 372-4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - predlaganje dokazov na glavni obravnavi
V obravnavani obširni kazenski zadevi, kjer se je kriminalna dejavnost obdolženca končala z odreditvijo pripora, pa je koncentracija zbranih dokazov sovpadala z odreditvijo pripora (ne le obdolženega V.S.). Zato ni mogoče sklepati, da so na glavni obravnavi podani predlogi za izvedbo dodatnih dokazov manever tožilstva, temveč gre za logično posledico navedenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih so policisti še v teku preiskave in nato glavne obravnave zbirali in prejemali podatke ter jih poslali državni tožilki, ta pa sodišču. Zaradi teh objektivnih okoliščin priporne zadeve od strank ni smiselno terjati podrobnejše utemeljitve, zakaj izvedba vseh dokazov ni bila predlagana že prej, temveč šele na glavni obravnavi. Ob določbah ZKP, ki od strank zahtevajo določnost navedb dokazov, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi, pa ne gre prezreti, da so te namenjene določitvi okvira poteka postopka ter njegovi hitrosti in ekonomičnosti, nikakor pa ne smejo biti uporabljene v škodo popolne in pravilne razjasnitve dejanskega stanja in iskanja materialne resnice.
Ker tožeča stranka ni podala trditev, da je umaknila tožbo takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek (dokaza o tem ne prilaga niti v pritožbi), ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
odločitev o ugovoru - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka
V postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upnikove izjave o umiku predloga poleg 43. člena ZIZ, upoštevati tudi določbe prvega odstavka 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga in je dolžno o vloženih pravnih sredstvih dolžnika kljub upnikovi izjavi o umiku predloga za izvršbo sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.
verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).