Ker toženka po izselitvi ni bila več uporabnica tožničinih storitev in ker je najemodajalec o tem obvestil upravnika zgradbe, toženka ne more biti več zavezana za plačilo storitev odvoza odpadkov.
zavarovanje dokazov – zaslišanje stranke – upravičeni razlogi – napredovanje bolezni
Zaradi utemeljene bojazni, da se dokaz pozneje zaradi morebitne bolezni ne bo mogel izvesti oz. da bo njegova izvedba pozneje težja, je podan pogoj za zavarovanje dokazov.
verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).
Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo dokaze, je postopalo nezakonito, ker stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).
Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti – jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - predlog za zaslišanje priče
Zahteva za izvedbo naroka, ki za stranki ustvarja pomembne pravne posledice, mora biti jasno in nedvoumno izražena. Sodna praksa, ki se je v podobnih primerih že izoblikovala, dokaznemu predlogu za zaslišanje prič (enako velja za dokaz z zaslišanjem strank) ne pripisuje pravne narave zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu tudi ugodilo. Ni pa sodišče prve stopnje dolžno stranke pozivati, da se izjavijo o tem, ali zahtevajo narok ali ne. Še toliko bolj to velja za postopke, v katerih sodelujejo kvalificirani pooblaščenci, kar velja tudi za konkretni primer, saj slednjim pravila postopka niso in ne smejo biti nepoznana.
: oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev.
spor majhne vrednosti – dopusten pritožbeni razlog – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja – obstoj poslovnega razmerja – višina terjatve
Pritožbene trditve, da med pravdnima strankama ne obstaja poslovno razmerje, in da je sodišče zmotno ugotovilo višino terjatve, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – obseg opravljenih del
Pritožba z navedbo, da tožeča stranka ni izkazala dodatnih postavk, ki so navedene v obračunu, izpodbija dejansko stanje glede obsega opravljenih del, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
obveznost etažnih lastnikov – obratovalni stroški – plačilo vode – ključ delitev – pravilnik – aktivna legitimacija – izterjava stroškov dobaviteljev – zakonsko pooblastilo – pooblastilo etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Po 118. členu SPZ ima upravnik zakonsko pooblastilo, da skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poleg tega pa tudi za porazdeljevanje in izterjavo obveznosti iz tega naslova. To pooblastilo upravniku izhaja tudi iz 50. člena SZ-1. Enako velja za izvajanje sklepov etažnih lastnikov, na čemer temelji pooblastilo tožeči stranki za izterjavo vtoževanih stroškov upravljanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.
Pritožnik bo moral predlagati, da ga sodišče oprosti plačila stroškov, torej tudi izvedenine, po določbah ZBPP. Vendar se lahko predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
spor o pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – sporazum o krajevni pristojnosti
V tej zadevi gre za gospodarski spor. Kljub temu, da toženec ni več samostojni podjetnik, gre po podatkih spisa za spor, ki izvira iz medsebojnih pravnih razmerij tožeče stranke, ki je delniška družba in samostojnega podjetja, kar je bil prej toženec. Ni relevantno, da je tožencu medtem prenehal status samostojnega podjetnika.
družba kot izvedenka – nagrada izvedenca – pritegnitev tujih strokovnjakov
Izvedensko mnenje je bilo brez dvoma izdelano. Dejstvo, da si je družba izvedenka pri tem za področje zavarovalništva pomagala z dvema strokovnjakoma iz tujine, pa samo po sebi še ne more biti razlog za neplačilo opravljenega dela. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tudi za delo obeh tujih strokovnjakov priznana urna postavka kot jo določajo Smernice, torej enaka, kot če bi delo, ki sta ga opravila tuja strokovnjaka, opravili osebi zaposleni pri izvedencu.
Tožnica je za gibanje izven kraja stalnega bivanja imela odobritev osebne zdravnice, ki je bila po odločbi imenovanega zdravnika za to tudi pristojna. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri čemer Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, v kakšni obliki mora biti vnaprejšnja odobritev dana. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je takšna ureditev posledica tega, da imenovani zdravnik pred odločanjem o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni običajno nima osebnih stikov z zavarovancem in tega ne pregleda (236. in 237. člen Pravil), temveč ima neposredne stike z zavarovancem še naprej njegov osebni zdravnik. Pravila zato tudi ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika, oziroma da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila zdravnika, tj. zlorabila bolniški stalež z izvajanjem sindikalne dejavnosti oziroma z udeležbo na sindikalnem sestanku pri odvetniku, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po določbi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
pravica do stikov - odvzem stikov - začasna odredba
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja je izjemen ukrep, ki ga lahko sodišče izda le, če je potrebno posredovanje sodišča še preden je izdana končna odločba. Zato mora sodišče zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo mld. otroke, skrbno presoditi ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je potreben nujen ukrep. Podani morajo biti razlogi o takšni ogroženosti otroka, da je potrebna takojšnja prepoved stikov, še preden sodišče izvede dokazni postopek.