zavarovanje dokazov – zaslišanje stranke – upravičeni razlogi – napredovanje bolezni
Zaradi utemeljene bojazni, da se dokaz pozneje zaradi morebitne bolezni ne bo mogel izvesti oz. da bo njegova izvedba pozneje težja, je podan pogoj za zavarovanje dokazov.
verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno breme
Ker je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).
Ker toženka po izselitvi ni bila več uporabnica tožničinih storitev in ker je najemodajalec o tem obvestil upravnika zgradbe, toženka ne more biti več zavezana za plačilo storitev odvoza odpadkov.
Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.
Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanka v oklicu določenem roku ni javila, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo dokaze, je postopalo nezakonito, ker stranki (udeležencu) ni bila dana možnost obravnavanja).
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti – jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - predlog za zaslišanje priče
Zahteva za izvedbo naroka, ki za stranki ustvarja pomembne pravne posledice, mora biti jasno in nedvoumno izražena. Sodna praksa, ki se je v podobnih primerih že izoblikovala, dokaznemu predlogu za zaslišanje prič (enako velja za dokaz z zaslišanjem strank) ne pripisuje pravne narave zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu tudi ugodilo. Ni pa sodišče prve stopnje dolžno stranke pozivati, da se izjavijo o tem, ali zahtevajo narok ali ne. Še toliko bolj to velja za postopke, v katerih sodelujejo kvalificirani pooblaščenci, kar velja tudi za konkretni primer, saj slednjim pravila postopka niso in ne smejo biti nepoznana.
: oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev.
spor majhne vrednosti – dopusten pritožbeni razlog – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja – obstoj poslovnega razmerja – višina terjatve
Pritožbene trditve, da med pravdnima strankama ne obstaja poslovno razmerje, in da je sodišče zmotno ugotovilo višino terjatve, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – obseg opravljenih del
Pritožba z navedbo, da tožeča stranka ni izkazala dodatnih postavk, ki so navedene v obračunu, izpodbija dejansko stanje glede obsega opravljenih del, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
obveznost etažnih lastnikov – obratovalni stroški – plačilo vode – ključ delitev – pravilnik – aktivna legitimacija – izterjava stroškov dobaviteljev – zakonsko pooblastilo – pooblastilo etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Po 118. členu SPZ ima upravnik zakonsko pooblastilo, da skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poleg tega pa tudi za porazdeljevanje in izterjavo obveznosti iz tega naslova. To pooblastilo upravniku izhaja tudi iz 50. člena SZ-1. Enako velja za izvajanje sklepov etažnih lastnikov, na čemer temelji pooblastilo tožeči stranki za izterjavo vtoževanih stroškov upravljanja.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
družba kot izvedenka – nagrada izvedenca – pritegnitev tujih strokovnjakov
Izvedensko mnenje je bilo brez dvoma izdelano. Dejstvo, da si je družba izvedenka pri tem za področje zavarovalništva pomagala z dvema strokovnjakoma iz tujine, pa samo po sebi še ne more biti razlog za neplačilo opravljenega dela. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tudi za delo obeh tujih strokovnjakov priznana urna postavka kot jo določajo Smernice, torej enaka, kot če bi delo, ki sta ga opravila tuja strokovnjaka, opravili osebi zaposleni pri izvedencu.
spor o pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – sporazum o krajevni pristojnosti
V tej zadevi gre za gospodarski spor. Kljub temu, da toženec ni več samostojni podjetnik, gre po podatkih spisa za spor, ki izvira iz medsebojnih pravnih razmerij tožeče stranke, ki je delniška družba in samostojnega podjetja, kar je bil prej toženec. Ni relevantno, da je tožencu medtem prenehal status samostojnega podjetnika.
Računi, ki jih je v spis predložila tožena stranka, in ki so navedeni v Pogodbi, so enostranske listine, ki ne izkazujejo pogodbene podlage kot temelja za izstavitev računov. Poleg tega so vsi navedeni računi izstavljeni na toženo stranko in ne na tožečo stranko. Zato bi tožena stranka morala izkazati, da so bile storitve, ki so s temi računi zaračunane, dejansko opravljene v imenu in za račun tožeče stranke, da je le-ta sporne račune dejansko plačala ter katerim upnikom jih je plačala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073168
OZ člen 190. ZFPPIPP člen 442.
prenehanje najemne pogodbe – neupravičena uporaba – obogatitev – prikrajšanje – dejanska uporaba stvari – aktivni družbenik izbrisane družbe
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
lastninska tožba – negatorna tožba – uporaba dela nepremičnine – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – sodna poravnava – stroški postopka – umik tožbe
Tožena stranka se je branila z ugovorom, da so se solastniki o uporabi prostorov v večstanovanjski stavbi že dogovorili in na ta način prostore uporabljali že daljše obdobje. Ker je te trditve tožena stranka dokazala, se ne more sklicevati na varstvo solastnika pred posegi tretjih v solastninsko pravico in ne more uspeti z zahtevkom zoper četrto toženo stranko kot najemnico poslovnega prostora, ki na podlagi sklenjenega dogovora med solastniki tožnikoma ne pripada.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženk, saj sklenjena sodna poravnava glede na njeno vsebino ne vsebuje realizacije tožbenega zahtevka tožnikov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.