izostanek obdolženca z naroka, na katerem je zaslišana priča - branje zapisnika o izpovedbi priče - pravica stranke do izjave
Ker pa je sporočil, da zaradi žetve industrijske konoplje ne more priti na sodišče (kar sicer ni opravičljiv razlog za neudeležbo na glavni obravnavi), je sodišče prve stopnje pravilno pričo, ki se je vabilu odzvala, zaslišalo izven glavne obravnave (list. št. 283 - 286 in 295 - 297). Obdolženec je zaslišanje priče I. K. ml. predlagal dne 11. 6. 2012 na glavni obravnavi, njegovemu predlogu je bilo ugodeno, a iz navedenega (neopravičljivega) razloga na glavno obravnavo, ko bi morala biti priča zaslišana, ni pristopil, zaradi česar pritožbeno zatrjevanje, da mu je bila kršena pravica do postavljanja vprašanj priči, ne more biti uspešno. Nenazadnje obdolženec na izpovedbo navedene priče, ko je bila nato s soglasjem strank na glavni obravnavi dne 4. 10. 2012 prebrana, ni imel pripomb (list. št. 314).
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073168
OZ člen 190. ZFPPIPP člen 442.
prenehanje najemne pogodbe – neupravičena uporaba – obogatitev – prikrajšanje – dejanska uporaba stvari – aktivni družbenik izbrisane družbe
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.
Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 2, 7, 212, 408, 408/2, 414.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – preživnina – razpravno načelo – preiskovalno načelo – načelo dispozitivnosti – izostanek odločitve o stikih
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi. Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - tujec
Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne da bi za to obstajal razlog iz 1. odst. 52. čl. ZDR, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073193
ZPP člen 180, 180/1.
zahtevek na prepoved uporabe logotipa, kratice in imena – članstvo v sindikatu – tožbene trditve – nesklepčnost – trditveno breme – pomanjkljive trditve
Pritožbene trditve o izključitvi toženca iz članstva tožnice so zgolj navržene (brez kakršne koli dokazne podlage). Pritožnica je spregledala, da njena lastna pravila določajo, da o izključitvi sindikata regije (toženec) odloča predsedstvo Konfederacije (tožnice), o čemer sploh ni ustreznih trditev (da bi predsedstvo sploh kdaj odločalo o izključitvi toženca).
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
ZOR člen 70, 70/1, 997, 998. OZ člen 55, 55/1, 1012, 1013.
poroštvo – veljavnost izjave o poroštvu – obličnost izjave o poroštvu
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Ker je toženka kot direktorica glavnega dolžnika vedela za glavno obveznost, za katero se je zavezala kot porok, interes toženke kot poroka v konkretni zadevi ni bil v ničemer prizadet. Zato ni razloga, da bi poroštveni izjavi zaradi pomanjkljive obličnosti odrekli veljavnost.
Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno. Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje.
ZIZ člen 257. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41, 47, 47/1, 47/2.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo po Uredbi Bruselj I
Zavarovanje s predhodno odredbo je v primeru že razglašene izvršljivosti avtomatično dovoljeno na podlagi drugega odstavka 47. člena Uredbe Bruselj I. Uporaba določb nacionalnega prava, ki dodatno omejujejo izdajo ukrepov zavarovanja (v našem primeru določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ), je v tem primeru izključena. Sodišče s sklepom o zavarovanju dejansko odloči le o tem, katera sredstva zavarovanja so v konkretnem primeru dovoljena.
pravica do stikov - odvzem stikov - začasna odredba
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja je izjemen ukrep, ki ga lahko sodišče izda le, če je potrebno posredovanje sodišča še preden je izdana končna odločba. Zato mora sodišče zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo mld. otroke, skrbno presoditi ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je potreben nujen ukrep. Podani morajo biti razlogi o takšni ogroženosti otroka, da je potrebna takojšnja prepoved stikov, še preden sodišče izvede dokazni postopek.