ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – dokazna ocena
Za navedeno fazo postopka takšne trditve, kot tudi dokazi, zadoščajo, saj izvršilno sodišče ne more ugotavljati pravne narave razmerja med strankami, če je to sporno, in ne ocenjevati dokazov. Naloga izvršilnega sodišča je le presoja ugovora v smeri, ali bi dolžnik z ugovornimi trditvami, če bi jih v nadaljevanju postopka uspel dokazati, lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in, ali bi s predlaganimi dokazi (z vidika logičnega preizkusa) lahko dokazal svoje trditve.
regres plačnika – solidarna obveznost – delež solidarnega dolžnika – vezanost na pravnomočno sodbo – sečnja gozda
Koliko znaša delež vsakega posameznega solidarnega dolžnika, odloči sodišče glede na težo njegove krivde in težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
začetek stečajnega postopka – razlog insolventnosti
Ker drugi razlog s sklicevanjem na možnost poplačila celo upnikove zmanjšane terjatve le ob predpostavki sklenjene prisilne poravnave, torej trajnejšo nelikvidnost dolžnik sam priznava, s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen, zaradi česar je podan razlog za začetek stečajnega postopka.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073193
ZPP člen 180, 180/1.
zahtevek na prepoved uporabe logotipa, kratice in imena – članstvo v sindikatu – tožbene trditve – nesklepčnost – trditveno breme – pomanjkljive trditve
Pritožbene trditve o izključitvi toženca iz članstva tožnice so zgolj navržene (brez kakršne koli dokazne podlage). Pritožnica je spregledala, da njena lastna pravila določajo, da o izključitvi sindikata regije (toženec) odloča predsedstvo Konfederacije (tožnice), o čemer sploh ni ustreznih trditev (da bi predsedstvo sploh kdaj odločalo o izključitvi toženca).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073168
OZ člen 190. ZFPPIPP člen 442.
prenehanje najemne pogodbe – neupravičena uporaba – obogatitev – prikrajšanje – dejanska uporaba stvari – aktivni družbenik izbrisane družbe
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega – sestra - trajnejša življenjska skupnost - delovna nesreča – soprispevek delavca – odgovornost organizatorja del – glavni izvajalec
V času smrti pokojnega je tudi sestra M. živela v družinski skupnosti s staršema in bratom, med njimi, tudi med njo in bratom, je obstajala močna čustvena navezanost, brat ji je pomagal pri učenju v šoli in pazil nanjo v času odraščanja. Ni mogoč zaključek, da ji odškodnina glede na to, da je brat s 1. 3. 2007 odšel na delo v Slovenijo, ne pripada, ker naj bi s tem trajnejša življenjska skupnost med njima prenehala. Ta predpostavlja medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno obstajala.
Organizacija dela na gradbišču je bila v sferi tretjega toženca in kot organizator oziroma glavni izvajalec del je bil dolžan poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja dela vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njem ali pri podizvajalcu. Na takšno presojo ne morejo imeti vpliva določila pogodb med prvim in tretjim tožencem (kooperantska, podizvajalska, sporazum o ureditvi varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču) o porazdelitvi posameznih opravil v zvezi z zagotavljanjem varnega dela delavcev na gradbišču.
Stroški elektrike, vode in ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ki bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih idealnih deležev. Gre namreč za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker energijo in vodo koristijo oziroma uporabljajo. Zato se stroškovno breme solastnikov v razmerju med njimi porazdeli glede na dejansko uporabo posameznih storitev v zvezi z uporabo stvari.
vloge, vezane na rok – oddaja vloge na pošto – vložitev predloga za prisilno poravnavo
Po 112. členu ZPP pa se za dan izročitve vloge sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok. Ne gre le za vloge, vezane na zakonske procesne ali sodne roke, pač pa tudi za materialne roke – prekluzivne roke za vložitev zahtevka in za zastaralne roke.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni vezan na noben rok (zakonski procesni rok ali materialni rok), v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo in posledično trenutka nastanka pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dnevu izročitve predloga sodišču.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073163
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba – stiki – meje odločanja pritožbenega sodišča – nova dejstva
V pritožbenem postopku sodišče presoja pravilnost odločitve o zavrnitvi regulacijske začasne odredbe v mejah samega predloga. Morebitna kasnejša dejstva so lahko pravno relevantna le glede nadaljnjega začasnega urejanja stikov, na samo pravilnost sklepa pa za nazaj ne morejo vplivati.
izostanek obdolženca z naroka, na katerem je zaslišana priča - branje zapisnika o izpovedbi priče - pravica stranke do izjave
Ker pa je sporočil, da zaradi žetve industrijske konoplje ne more priti na sodišče (kar sicer ni opravičljiv razlog za neudeležbo na glavni obravnavi), je sodišče prve stopnje pravilno pričo, ki se je vabilu odzvala, zaslišalo izven glavne obravnave (list. št. 283 - 286 in 295 - 297). Obdolženec je zaslišanje priče I. K. ml. predlagal dne 11. 6. 2012 na glavni obravnavi, njegovemu predlogu je bilo ugodeno, a iz navedenega (neopravičljivega) razloga na glavno obravnavo, ko bi morala biti priča zaslišana, ni pristopil, zaradi česar pritožbeno zatrjevanje, da mu je bila kršena pravica do postavljanja vprašanj priči, ne more biti uspešno. Nenazadnje obdolženec na izpovedbo navedene priče, ko je bila nato s soglasjem strank na glavni obravnavi dne 4. 10. 2012 prebrana, ni imel pripomb (list. št. 314).
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZOR člen 312, 312/1, 312/2.
odpoved najemne pogodbe – opomin – seznanitev z opominom – sestavine opomina – vrstni red vračunavanja
Opomin mora biti najemniku stanovanja vročen, saj je odpoved najemne pogodbe odvisna od dejanske seznanjenosti najemnika z vsebino predhodnega opomina. Pri tem pa ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere.
Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.
ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.