ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.
sodna ureditev meje - delni sporazum - močnejša pravica - preklic priznanja
Stranka lahko priznanje sicer prekliče, vendar je dolžnost sodišča, da presodi, ali bo upoštevalo preklic priznanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni sledilo preklicu priznanja in je v zgornjem in srednjem delu določilo mejo tako, kot je bilo dogovorjeno in odmerjeno, v spodnjem delu pa je pravilno mejo določilo po močnejši pravici.
predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - domneva nevarnosti - ugovor o neobstoju obligacijskega razmerja
To pa pomeni, da se v teh zadevah zakon zadovolji že z obstojem enega pogoja za izdajo predhodne odredbe in sicer z obstojem odločbe domačega sodišča, v katerem je terjatev izkazana tako, kot izhaja iz določila 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Tako izkazana terjatev pa po zakonu izkazuje domnevo nevarnosti.
Tožnik je z izvedencem medicinske stroke želel dokazovati zmotnost stališča tožene stranke, da ponujeno delovno mesto čistilca javnih površin III ustreza omejitvam iz izvedenskega mnenja invalidske komisije prve stopnje oziroma omejitvam iz odločbe ZPIZ. Stališče tožene stranke o ustreznosti ponujene nove zaposlitve temelji na dopolnilnem izvedenskem mnenju ZPIZ. Tožnik želi izpodbiti strokovnost in pravilnost dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki ga je izdelal zdravnik izvedenec. Stališče sodišča prve stopnje, da je predlagani dokaz nepotreben, ker je preostalo tožnikovo delazmožnost že ugotovil pristojni organ, pomeni primer tako imenovane vnaprejšnje dokazne ocene. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je glede na zakonsko dolžnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne zaposlitve pri delavcu invalidu (ki je podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ponujeno hkrati z odpovedjo) potrebno presojati tudi ustreznost nove zaposlitve po delovni in pokojninsko-invalidski zakonodaji. Navedeno pomeni, da je kljub temu, da je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilca javnih površin III, v tem sporu potrebno presojati, ali ponujeno delo ustreza preostali delovni zmožnosti tožnika.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev - število vlog
Ker upniki v skladu z določbo sedmega odstavka 60. člena ZFPPIPP lahko z isto vlogo prijavijo več terjatev, nadomestilo za preizkus terjatev pa se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, je upravitelj upravičen do nagrade za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in ne v skladu s številom vlog, v katerih so upniki te terjatve prijavili.
Pogoj za odmero nadomestila po 6. členu Pravilnika je preizkus terjatve. V kolikor terjatev ni preizkušena, upravitelju nadomestilo za preizkus ne gre.
začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti – neizpodbojna domneva
Pritožnik izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je insolventen, kar pa mu določba četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne omogoča, saj obstoj dejanskega stanu iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena predstavlja neizpodbojno zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti in s tem insolventnosti. Zato pritožbeno sodišče njegovih trditev ne more upoštevati. Da dejanski stan iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne bi (več) obstajal, pa dolžnik ne trdi.
predhodna odredba – stečaj – pridobitev ločitvene pravice
Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na podlagi česa je zaključilo, da upnik pred začetkom stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice na premičninah, na katere meri izdana predhodna odredba. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
nasprotna tožba – vročitev nasprotne tožbe - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe
Glavna značilnost nasprotne tožbe je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Nasprotna tožba tako procesno ni popolnoma neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde. Vložitev nasprotne tožbe predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. V kolikor pa se sodišče odloči za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe, mora o tem sprejeti ustrezen procesni sklep, o katerem morajo biti obveščene tudi stranke.
pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo
Upnica je pridobila ločitveno pravico na dolžnikovi terjatvi na podlagi sklepa o davčni izvršbi, torej izvršilnega naslova, dne 16. 2. 2010, to je pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi prvostopenjsko sodišče moralo v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, napotiti upraviteljico, ki je ločitveno pravico na navedeni terjatvi prerekala.
družbeniki izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbenik - aktivna legitimacija
Po odločbi Ustavnega sodišča je kriterij presoje o aktivnem oziroma pasivnem družbeništvu vpliv družbenika, ki ga je imel ta na poslovanje družbe, in sicer, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kolika je bila njegova vključenost v gospodarjenje družbe, koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe in podobno.
stranke zapuščinskega postopka – dedna pravica – zapuščinska obravnava
Ker tožnik ni bil vabljen na zapuščinsko obravnavo, mu je bila odvzeta pravica do izjave v postopku, hkrati pa iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu pritožnika, da mu po pokojni pripada dedna pravica. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. člena ZD.
Predobravnavni narok ni namenjen dokazovanju dejanskega stanja, ampak se na njem razrešijo vprašanja priznanja krivde, izločitve sodnikov, dokazov in določi okvir dokaznega postopka. Le v izjemnih primerih se izvajajo dokazi, povezani z izločitvenimi razlogi. Ocenjevanje dokazov, povezanih z dejanskim stanjem, je prepuščeno razpravljajočemu sodišču.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVEtL člen 7, 7/4.
začasna odredba – zavarovanje nedenarnih terjatev – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – določitev pripadajočega zemljišča
Ob odsotnosti trditev o prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih se obstoj pripadajočega zemljišča dokazuje z dejansko rabo takšnega zemljišča, ob navzven jasno vidni uporabi zemljišča s strani predlagateljev pa je zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pridobil obravnavana zemljišča v dobri veri, manj verjetno.
skupno premoženje – zakonska domneva enakih deležev – višina deležev – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je upoštevalo domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju, vendar je ocenilo, da je toženka, na kateri je bilo dokazno breme o tem, da je njen delež na skupnem premoženju večji od tega, ki se po zakonu domneva, dokazno breme v pretežnem delu zmogla: uspelo ji je dokazati, da je njen delež 80 %.
kolektivni delovni spor – sporazum – ničnost – začasna odredba – nedenarna terjatev – zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagatelj je predlagal začasno odredbo v kolektivnem delovnem sporu, v katerem je uveljavljal nedenarno terjatev in sicer ugotovitev ničnosti Dogovora in Sporazuma (o vsebini stavkovnih zahtev predlagatelja v zvezi s plačami). Predlog predlagatelja za izdajo navedene začasne odredbe ni utemeljen, ker v tej fazi postopka verjetnost terjatve ni izkazana, saj so Sporazum in Dogovor sklenile stranke, v svojem imenu in v skladu s svojimi pooblastili oziroma pristojnostmi.
V fazi preizkusa verjetnosti obstoja terjatve je preuranjeno odločati o tem, ali imata Sporazum in Dogovor dejansko naravo kolektivne pogodbe in bi bilo potrebno pred njuno sklenitvijo postopati po določbah ZKolP, oziroma tudi če imata to naravo, ali je postopek tekel skladno z določbami navedenega zakona.
razveza zakonske zveze – razmerja med razvezanima zakoncema – preživljanje zakonca – zunajzakonska skupnost – nekrivdna brezposelnost
Preživnina pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Ali gre za nekrivdno brezposelnost, je treba presojati glede na vse okoliščine primera.
Tudi v stanovanjskih najemnih razmerjih se od najemnika pričakuje, da bo s potrebno skrbnostjo zavaroval svoje pravice, ki mu jih zagotavlja SZ-1. Toženka je bila prepričana, da je kupila stanovanje brez bremen, zato tudi zaradi varstva pravnega prometa (dobre vere toženke pri pridobitvi lastninske pravice na stanovanju), tožnici ni moč nuditi pravnega varstva, ki vse od leta 2006 do 2011 toženke kot nove lastnice stanovanja, ni seznanila z najemno pravico in od nje zahtevala prepustitev stanovanja v najem in posest.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073159
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/4, 121, 121/3. ZPP člen 21. ZNP člen 114, 114/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve– verjetnost terjatve – nastanek škode – upravljanje stvari v solastnini – posel rednega upravljanja – vzdrževanje stvari – skupni del – očiščenje kanalizacijskega jaška
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.
izpraznitev nepremičnine – solastnina– skupna lastnina – dovoljenje za uporabo dela solastne stvari
Zmotno je stališče, da tožnik ni upravičen zahtevati od tožene stranke izpraznitev poslovnih prostorov, ker se z uporabo poslovnih prostorov strinja stranska intervenientka, ki je solastnica oziroma skupna lastnica teh prostorov. Zgolj dovoljenje enega solastnika oziroma skupnega lastnika za uporabo dela solastne stvari pa ne zadošča.