ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.
sodna ureditev meje - delni sporazum - močnejša pravica - preklic priznanja
Stranka lahko priznanje sicer prekliče, vendar je dolžnost sodišča, da presodi, ali bo upoštevalo preklic priznanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni sledilo preklicu priznanja in je v zgornjem in srednjem delu določilo mejo tako, kot je bilo dogovorjeno in odmerjeno, v spodnjem delu pa je pravilno mejo določilo po močnejši pravici.
predhodna odredba – stečaj – pridobitev ločitvene pravice
Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na podlagi česa je zaključilo, da upnik pred začetkom stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice na premičninah, na katere meri izdana predhodna odredba. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
družbeniki izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbenik - aktivna legitimacija
Po odločbi Ustavnega sodišča je kriterij presoje o aktivnem oziroma pasivnem družbeništvu vpliv družbenika, ki ga je imel ta na poslovanje družbe, in sicer, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kolika je bila njegova vključenost v gospodarjenje družbe, koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe in podobno.
nasprotna tožba – vročitev nasprotne tožbe - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe
Glavna značilnost nasprotne tožbe je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Nasprotna tožba tako procesno ni popolnoma neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde. Vložitev nasprotne tožbe predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. V kolikor pa se sodišče odloči za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe, mora o tem sprejeti ustrezen procesni sklep, o katerem morajo biti obveščene tudi stranke.
pridobitev ločitvene pravice z rubežem terjatve na podlagi sklepa o izvršbi - prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo
Upnica je pridobila ločitveno pravico na dolžnikovi terjatvi na podlagi sklepa o davčni izvršbi, torej izvršilnega naslova, dne 16. 2. 2010, to je pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi prvostopenjsko sodišče moralo v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, napotiti upraviteljico, ki je ločitveno pravico na navedeni terjatvi prerekala.
začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti – neizpodbojna domneva
Pritožnik izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je insolventen, kar pa mu določba četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne omogoča, saj obstoj dejanskega stanu iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena predstavlja neizpodbojno zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti in s tem insolventnosti. Zato pritožbeno sodišče njegovih trditev ne more upoštevati. Da dejanski stan iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne bi (več) obstajal, pa dolžnik ne trdi.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev - število vlog
Ker upniki v skladu z določbo sedmega odstavka 60. člena ZFPPIPP lahko z isto vlogo prijavijo več terjatev, nadomestilo za preizkus terjatev pa se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, je upravitelj upravičen do nagrade za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in ne v skladu s številom vlog, v katerih so upniki te terjatve prijavili.
Pogoj za odmero nadomestila po 6. členu Pravilnika je preizkus terjatve. V kolikor terjatev ni preizkušena, upravitelju nadomestilo za preizkus ne gre.
Tožnik je z izvedencem medicinske stroke želel dokazovati zmotnost stališča tožene stranke, da ponujeno delovno mesto čistilca javnih površin III ustreza omejitvam iz izvedenskega mnenja invalidske komisije prve stopnje oziroma omejitvam iz odločbe ZPIZ. Stališče tožene stranke o ustreznosti ponujene nove zaposlitve temelji na dopolnilnem izvedenskem mnenju ZPIZ. Tožnik želi izpodbiti strokovnost in pravilnost dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki ga je izdelal zdravnik izvedenec. Stališče sodišča prve stopnje, da je predlagani dokaz nepotreben, ker je preostalo tožnikovo delazmožnost že ugotovil pristojni organ, pomeni primer tako imenovane vnaprejšnje dokazne ocene. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je glede na zakonsko dolžnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne zaposlitve pri delavcu invalidu (ki je podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ponujeno hkrati z odpovedjo) potrebno presojati tudi ustreznost nove zaposlitve po delovni in pokojninsko-invalidski zakonodaji. Navedeno pomeni, da je kljub temu, da je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilca javnih površin III, v tem sporu potrebno presojati, ali ponujeno delo ustreza preostali delovni zmožnosti tožnika.
predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - domneva nevarnosti - ugovor o neobstoju obligacijskega razmerja
To pa pomeni, da se v teh zadevah zakon zadovolji že z obstojem enega pogoja za izdajo predhodne odredbe in sicer z obstojem odločbe domačega sodišča, v katerem je terjatev izkazana tako, kot izhaja iz določila 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Tako izkazana terjatev pa po zakonu izkazuje domnevo nevarnosti.
razveza zakonske zveze – razmerja med razvezanima zakoncema – preživljanje zakonca – zunajzakonska skupnost – nekrivdna brezposelnost
Preživnina pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Ali gre za nekrivdno brezposelnost, je treba presojati glede na vse okoliščine primera.
Tudi v stanovanjskih najemnih razmerjih se od najemnika pričakuje, da bo s potrebno skrbnostjo zavaroval svoje pravice, ki mu jih zagotavlja SZ-1. Toženka je bila prepričana, da je kupila stanovanje brez bremen, zato tudi zaradi varstva pravnega prometa (dobre vere toženke pri pridobitvi lastninske pravice na stanovanju), tožnici ni moč nuditi pravnega varstva, ki vse od leta 2006 do 2011 toženke kot nove lastnice stanovanja, ni seznanila z najemno pravico in od nje zahtevala prepustitev stanovanja v najem in posest.
Pasivna solidarnost je obligacijsko razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov (ne glede na deljivost obveznosti) dolžan izpolniti upniku celotno obveznost. Za nastanek solidarne obveznosti je vedno potrebna posebna pravna podlaga. Solidarnost dolžnikov (tožencev) je podana samo, če tako določa zakon ali če se tako dogovorita stranki oziroma je tako naloženo v oporoki.
Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe je odvisna od rešitve vprašanja, kdo od tožencev je zavezanec iz spornega razmerja za plačilo vtoževanega zneska oziroma ali sta tožnika izkazala za verjetno, da imata terjatev do prve toženke.
Predobravnavni narok ni namenjen dokazovanju dejanskega stanja, ampak se na njem razrešijo vprašanja priznanja krivde, izločitve sodnikov, dokazov in določi okvir dokaznega postopka. Le v izjemnih primerih se izvajajo dokazi, povezani z izločitvenimi razlogi. Ocenjevanje dokazov, povezanih z dejanskim stanjem, je prepuščeno razpravljajočemu sodišču.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVEtL člen 7, 7/4.
začasna odredba – zavarovanje nedenarnih terjatev – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – določitev pripadajočega zemljišča
Ob odsotnosti trditev o prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih se obstoj pripadajočega zemljišča dokazuje z dejansko rabo takšnega zemljišča, ob navzven jasno vidni uporabi zemljišča s strani predlagateljev pa je zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da je pridobil obravnavana zemljišča v dobri veri, manj verjetno.
skupno premoženje – zakonska domneva enakih deležev – višina deležev – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je upoštevalo domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju, vendar je ocenilo, da je toženka, na kateri je bilo dokazno breme o tem, da je njen delež na skupnem premoženju večji od tega, ki se po zakonu domneva, dokazno breme v pretežnem delu zmogla: uspelo ji je dokazati, da je njen delež 80 %.
denarna kazen – kaznovanje odvetnika – žalitev sodišča – zapisnik o naroku – ugovor – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pravica strank in njihovih pooblaščencev do izjavljanja v postopku res dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva na sploh. Nestrinjanje z ravnanjem sodnika v postopku, opozorila in nasprotovanja je vedno potrebno podati na primeren in korekten način.
kolektivni delovni spor – sporazum – ničnost – začasna odredba – nedenarna terjatev – zavarovanje nedenarne terjatve
Predlagatelj je predlagal začasno odredbo v kolektivnem delovnem sporu, v katerem je uveljavljal nedenarno terjatev in sicer ugotovitev ničnosti Dogovora in Sporazuma (o vsebini stavkovnih zahtev predlagatelja v zvezi s plačami). Predlog predlagatelja za izdajo navedene začasne odredbe ni utemeljen, ker v tej fazi postopka verjetnost terjatve ni izkazana, saj so Sporazum in Dogovor sklenile stranke, v svojem imenu in v skladu s svojimi pooblastili oziroma pristojnostmi.
V fazi preizkusa verjetnosti obstoja terjatve je preuranjeno odločati o tem, ali imata Sporazum in Dogovor dejansko naravo kolektivne pogodbe in bi bilo potrebno pred njuno sklenitvijo postopati po določbah ZKolP, oziroma tudi če imata to naravo, ali je postopek tekel skladno z določbami navedenega zakona.
Pomen stikov je tudi ta, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj.