denarna kazen – kaznovanje odvetnika – žalitev sodišča – zapisnik o naroku – ugovor – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pravica strank in njihovih pooblaščencev do izjavljanja v postopku res dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva na sploh. Nestrinjanje z ravnanjem sodnika v postopku, opozorila in nasprotovanja je vedno potrebno podati na primeren in korekten način.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073159
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/4, 121, 121/3. ZPP člen 21. ZNP člen 114, 114/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve– verjetnost terjatve – nastanek škode – upravljanje stvari v solastnini – posel rednega upravljanja – vzdrževanje stvari – skupni del – očiščenje kanalizacijskega jaška
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.
ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 88, 148, 148/2, 170, 170/1.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – začetek učinkovanja vpisov
Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je le eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnine. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi in so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev vpisa po uradni dolžnosti.
Pasivna solidarnost je obligacijsko razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov (ne glede na deljivost obveznosti) dolžan izpolniti upniku celotno obveznost. Za nastanek solidarne obveznosti je vedno potrebna posebna pravna podlaga. Solidarnost dolžnikov (tožencev) je podana samo, če tako določa zakon ali če se tako dogovorita stranki oziroma je tako naloženo v oporoki.
Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe je odvisna od rešitve vprašanja, kdo od tožencev je zavezanec iz spornega razmerja za plačilo vtoževanega zneska oziroma ali sta tožnika izkazala za verjetno, da imata terjatev do prve toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071651
ZZZDR člen 51, 56. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 19/4, 19/5, 20, 20/3, 20/4.
skupno premoženje – posebno premoženje zakonca – odprava napak izročenih stanovanj kupcem – stroški odprave napak – zadržan del kupnine – prevzem nepremičnine – stroški nadomestne nastanitve v času odprave napak
Na podlagi določbe 3. odst. 20. čl. ZVKSES, ki določa, da plačilo zadržanega dela kupnine ni zapadlo v plačilo, dokler ni ugotovljena dokončna višina stroškov za odpravo napak, prodajalcu ni mogoče odreči pravice, da sodno zahteva preostanek plačila kupnine.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca le tedaj, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje – bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom.
Glede morebitnih stroškov nadomestne nastanitve družine K. v času odpravljanja napak stanovanja je treba ugotoviti, da odprava napak sicer neizogibno povzroča določene nevšečnosti pri uporabi stanovanja, vendar pa nikakor ne gre za strošek, ki bi bil potreben za odpravo napak, pač pa ima (lahko) v primeru, ko je ta izdatek dejansko nastal (kot potreben), kvečjemu drugo, odškodninsko pravno in dejansko podlago.
izpraznitev nepremičnine – solastnina– skupna lastnina – dovoljenje za uporabo dela solastne stvari
Zmotno je stališče, da tožnik ni upravičen zahtevati od tožene stranke izpraznitev poslovnih prostorov, ker se z uporabo poslovnih prostorov strinja stranska intervenientka, ki je solastnica oziroma skupna lastnica teh prostorov. Zgolj dovoljenje enega solastnika oziroma skupnega lastnika za uporabo dela solastne stvari pa ne zadošča.
stranke zapuščinskega postopka – dedna pravica – zapuščinska obravnava
Ker tožnik ni bil vabljen na zapuščinsko obravnavo, mu je bila odvzeta pravica do izjave v postopku, hkrati pa iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu pritožnika, da mu po pokojni pripada dedna pravica. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. člena ZD.
Brezplačna naklonitev premoženjske koristi je lahko pogojena z različnimi motivi oziroma nagibi. Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage darilne pogodbe. Če pa pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade, posel s tem preneha veljati.
spor majhne vrednosti – število vlog – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V sporih majhne vrednosti imata pravdni stranki pravico do dveh pisnih vlog. Tako imata poleg tožbe in odgovora na tožbo oziroma v postopkih, ki so se začeli kot izvršba na podlagi verodostojne listine, poleg vloge, v kateri stranki navajata dejstva in predlagata dokaze, pravico vložiti še vsaka eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovorita na navedbe druge stranke.
Pregled prevzetega blaga in opozorilo na napake je v obligacijskem pravu predpostavka za uveljavljanje ustreznih jamčevalnih zahtevkov in zato samo po sebi ne more biti podvrženo plačilu.
Smisel določbe o bistveni kršitvi pravil postopka v primeru nepravilnega zastopanja pravne osebe kot stranke v postopku oziroma neobstoja ali nepravilnosti pooblastila za zastopanje, je varstvo nepravilno zastopane osebe, zato lahko obravnavano kršitev uveljavlja le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Če nepravilno zastopani v postopku uspe, ni razlogov za njegovo varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063540
ZPP člen 454, 454/2. ZZVZZ člen 87.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlog za zaslišanje priče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z gradbenega odra
Toženka bi morala pred pričetkom del gradbeni oder pregledati in preveriti prisotnost kakršnihkoli napak, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev, ter jih v primeru njihove prisotnosti tudi odpraviti.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
ZIZ člen 58, 58/3, 239, 257, 257/1, 260, 260/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predhodna odredba – več predhodnih odredb – trditveno in dokazno breme – razlogi odločbe – bistvena kršitev določb postopka
Odreditev dveh ali več predhodnih odredb je odvisna od tega, ali je glede na okoliščine primera to potrebno. Ta določba nalaga upniku, da s stopnjo verjetnosti že v predlogu za izdajo dveh ali več predhodnih odredb izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo potrebnost dveh ali več predhodnih odredb, in sodišču, da s tega vidika presodi upnikov predlog in v ugovornem postopku dolžnikove ugovorne navedbe, pri čemer mora upoštevati pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank.
umik predloga za delitev solastnine – nadaljevanje postopka v nepravdnem postopku – vzpostavitev etažne lastnine – delitev solastnine – delitev stvari
Pritožnica je kot predlagateljica predlagala tako postopek za delitev stvari v solastnini (dela stvari – stanovanja), kot tudi postopek za delitev stvari same (na posamezne dele stavbe in stavbi pripadajoče zemljišče). Gre za dva različna postopka delitve, pri katerih se deli 1) solastnina oziroma 2) stvar (nepremičnina) sama. V primeru delitve stvari same (z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča) se solastnina ne deli, temveč se po vzpostavitvi etažne lastnine pri nepremičnini (če je po podatkih zemljiške knjige v solastnini) solastninska skupnost ohrani.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi, da vročitev tožbe toženi stranki v odgovor ni bila pravilna in da se zato vročitev ponovno opravi, ima značaj sklepa procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe. Tak sklep se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na sklep procesnega vodstva in ga lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za predhodno odredbo - predložitev odločbe domačega sodišča
Upniku k predlogu za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo ni potrebno priložiti odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, temveč zadošča, da jo le določno označi in navede.
spor majhne vrednosti – zahteva izvedbe naroka – predlog za zaslišanje priče
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Iz vsakega vtoževanega računa in priloge, ki je pripeta k vsakemu računu, je razvidno, na katere storitve se račun, izdan toženi stranki nanaša, koliko znaša cena storitev, kdo je storitev opravil in za kolikšno ceno ter kolikšen del odpade na toženo stranko. Ker tudi sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je „specifikacija vtoževane terjatve razvidna iz posameznega računa“, je pritožbeni očitek, da sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, ker tožeča stranka ni pojasnila, kaj obsegajo posamezni računi in kolikšna je višina posameznih stroškov, neutemeljen.
spor majhne vrednosti – očitano nasprotje z vsebino dokaznih listin – izpodbijanje dejanskega stanja - avtonomno pravo
Z očitki o odločitvi, ki naj bi bila v nasprotju z vsebino dokaznih listin, tožena stranka v resnici uveljavlja kršitev nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj gre za ugovore dejanske narave, ki jih je bila tožena stranka dolžna izpostaviti že tekom prvostopenjskega sojenja, če je želela, da bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago ne velja načelo »iura novit curia« da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev navedb – nepopoln ugovor – trditveno in dokazno breme
V tej zadevi ni nobenega dvoma, kaj je predmet že vtoževanih računov. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pozivanje tožeče stranke k navedbi manjkajočih trditev. Tožena stranka se brani z ugovorom, da dobavljeno blago ni bilo kvalitetno, kaj je bilo narobe z dobavljenim blagom, pa ne pojasni. Zato je tožena stranka tista, ki bi morala konkretizirati svoje navedbe v zvezi z neustrezno kvaliteto.