Zaradi manjkajočih zatrjevanih dejstev o obstoju škode, ki presega že plačano in pravnomočno prisojeno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo dokazov.
pooblastilna pogodba - posebna vrsta mandatne pogodbe
Pooblastilna pogodba ustvarja neposredno zastopanje, kar pomeni, da zastopnik nastopa v imenu in za račun zastopanega. Ker je med tožečo stranko in K. d.d sklenjena pooblastilna pogodba, tožeča stranka ni aktivno legitimirana v sporni zadevi.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058597
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stečajni postopek nad dolžnikom - plačilo sodne takse - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršilnega postopka - dejanska vročitev
Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - lastninjenje po Zakonu o športu - predložitev ustrezne listine
Ker je na sporni nepremičnini še vedno vpisana družbena lastnina in je na njej športni objekt, je potrebno najprej izvesti lastninjenje nepremičnine, pri čemer podlaga lastninjenju ni ZLNDL, temveč ZSpo. To pa pomeni, da ne zadošča sklicevanje na zakon, temveč je potrebno predlogu za vpis priložiti ustrezno listino iz 64. člena ZSpo.
Pri določitvi ustrezne porazdelitve preživninskega bremena je upoštevno tudi dejstvo, da je sin dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Ta nematerialni prispevek je namreč treba upoštevati pri iskanju preživninskega ravnovesja med potrebami otrok in zmožnostmi obeh staršev.
Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
uporaba tuje nepremičnine – neupravičena obogatitev – nedobroverni posestnik
Za presojo spora zaradi plačila uporabnine je treba prvenstveno uporabiti določbo 96. člena SPZ, po kateri mora nedobroverni posestnik lastniku vrniti vse plodove svari oziroma njihovo vrednost, pa tudi vrednost tistih plodov, ki jih ni obral. Tako ni bistveno, ali je toženka po izteku najemne pogodbe še vedno prebivala v tožničinem stanovanju, temveč, ali ji je predala posest nad stanovanjem.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
pomotni vpis - postopek popravljanja vpisov - učinek za naprej
V postopku popravljanja vpisov se na podlagi drugega odstavka člena 200 ZZK-1 pri odpravi pomotnih vpisov lahko te popravi le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča. Ne morejo pa se pomotni vpisi opraviti z učinkom za nazaj, torej v trenutku prvotnega vpisa, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda. V tem postopku tudi ni možno uporabiti instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti.
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, zaposlen na sodišču, pristojnem za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Denarno zadoščenje naj glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje, prav tako pa mora vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
Oškodovanci so različno sposobni, da v zaslišanju ubesedijo svoje doživljanje dogodka in poteka zdravljenja. Ovrednotenje njihove izpovedbe zato zahteva tudi upoštevanje te okoliščine, poleg tega pa objektiviziranje izpovedbe bodisi z izvedenskim mnenjem bodisi (predvsem v primeru lažjih poškodb) s splošnimi življenjskimi izkušnjami.
predlog za preložitev naroka – obvestilo o preklicu naroka – odsotnost na naroku zaradi bolezni
Ker tožnik ni prejel nobenega obvestila prvega sodišča o preklicu naroka, je to pomenilo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka.
Tožnik predlogu za preložitev naroka ni predložil zdravniškega opravičila izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, hkrati pa tudi vsebinsko ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih bi prvo sodišče lahko ugotovilo, ali je bila tožnikova bolezen nenadna in nepredvidljiva, ki mu je onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
Če prodajalec zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisan v zemljiški knjigi, to še ni razlog za ničnost prodajne pogodbe.
Pri poslu s slamnatim kupcem gre lahko za navidezno pogodbo, ki nima pravnega učinka oziroma za veljavno vzporedno pogodbo, če prodajalec ve za dogovor med resničnim in navideznim kupcem in je njegova volja, da kot sopogodbenik nastopa resnični kupec.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – rok za izselitev – predlog stranke
Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ. Tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše oziroma stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
Tožnica kljub delni odpovedi tožbenemu zahtevku ni popolnoma propadla v pravdi, saj je toženec delno pripoznal tožbeni zahtevek.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zavzeti jasno stališče o tem, ali je toženec dal povod za tožbo, to stališče pa tudi utemeljiti z dokazi.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – nedovoljen razlog za obnovo postopka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navaja razloge, ki jih je neuspešno uveljavljala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ne gre za dejstva, zaradi katerih bi bila obnova postopka dopustna po 10. točki 394. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, pa obnova postopka iz navedenega razloga skladno z devetim odstavkom 458. člena ZPP niti ni dovoljena.
zahtevek za vrnitev v naravi – objekt grajen po podržavljenju – identifikacija objekta
Ugotovitev sodišča, da predmet zahtevka za vrnitev v naravi, poleg že s pravnomočnim sklepom ugotovljenih objektov, ne more biti tudi v izvedenskem mnenju opisan objekt: pritlična poslovna stavba z oznako H, je pravilna. Tudi objekt z oznako H, ki ga edinega izvedenec opisuje kot pritlična poslovna stavba in ga ni mogoče zamenjati z drugimi pritličnimi poslovnimi stavbami z drugačnimi dostavki in oznakami, je zgradila po podržavljenju nasprotna stranka oziroma njen pravni prednik.