pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
bančna garancija na prvi poziv – dokumentarni pogoj – zloraba bančne garancije
Za neupravičen poziv na unovčitev bančne garancije gre, ko zahteva za plačilo nima nobene možne osnove oziroma ni nobenega dvoma, da ni nastopil rizik, zoper katerega naj bi zaveza varovala upravičenca. Pri zlorabi bančne garancije gre torej za to, da so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni, a je obenem jasno in nedvomno izkazano, da zavarovana obveznost ni kršena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZST-1 člen 12, 12/5, 41. ZGD člen 587. ZPP člen 214. ZN člen 47, 129.
pritožba zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks - nedovoljenost pritožbe - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - procesni sklep - ugovor novega dolžnika - prenos poslovnega deleža - sklenitev pogodbe pri odvetniku
Če zakon izrecno izključuje pritožbo, se ne presoja morebitnega obstoja pravnega interesa pritožnika zanjo. Če kljub temu pritožbo vloži, je ta nedovoljena in jo je treba zavreči.
Pravno sredstvo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika, ki je po svoji naravi vmesni procesno-tehnični sklep, ki ga izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, je pritožba, če pa je s tem sklepom odločeno tudi o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom, je pravno sredstvo zoper ta del sklepa ugovor.
V obravnavanem primeru je bil prenos poslovnih deležev veljaven, glede na to, da se 47. člen ZN skladno s prehodno določbo 129. člena v času sklenitve pogodbe še ni uporabljal, uporabljal se je šele od 1. 6. 1995 dalje, do tedaj pa so po 587. členu ZGD začasno opravljali notarske zadeve odvetniki in namesto notarskih listin sestavljali ustrezne listine.
poseg v pravnomočnost prvotnega sklepa o dedovanju – bistvena kršitev določb postopka – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, torej že po pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju, poseglo v ta sklep o dedovanju, je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pred tem pravnomočno odločeno.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
pravica ob pogojih za obnovo postopka – obnova zapuščinskega postopka - obnovitveni razlog – nova dejstva
Tožnico veže pravnomočni sklep o dedovanju. Ker je tako, lahko učinke pravnomočnosti pravno prebije le z izrednimi pravnimi sredstvi. Izredno pravno sredstvo, ki ga pravni red predvideva za pravno prebijanje učinka pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je tožba pod pogoji za obnovo postopka. Prvi (uvodni) pogoj, da sodišče takšno tožbo v polni meri vsebinsko obravnava (to pomeni: da odloči o pravnem razmerju ne glede na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju) je, da tožnik uvodoma zanesljivo izkaže obstoj obnovitvenega razloga. To je nujno za samo sklepčnost tožbe po 224. členu ZD.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071643
OZ člen 190, 197,199. SPZ člen 115.
pogodba o upravljanju - soseska kot funkcionalna celota - upravnik - verzija - ključ delitve stroškov - nekonkretizirana višina stroškov
Iz pogodbe, ki sta jo sklenila tožeča stranka in I., d.d., izhaja, da gre za pogodbo o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko B.. Sklenitve takšne pogodbe SZ res ni izrecno predvidel ali prepovedal. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da takšna pogodba ne more zavezovati etažnih lastnikov v posameznem objektu, če je ni podpisalo toliko etažnih lastnikov tega objekta, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
Zaradi manjkajočih zatrjevanih dejstev o obstoju škode, ki presega že plačano in pravnomočno prisojeno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo dokazov.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - lastninjenje po Zakonu o športu - predložitev ustrezne listine
Ker je na sporni nepremičnini še vedno vpisana družbena lastnina in je na njej športni objekt, je potrebno najprej izvesti lastninjenje nepremičnine, pri čemer podlaga lastninjenju ni ZLNDL, temveč ZSpo. To pa pomeni, da ne zadošča sklicevanje na zakon, temveč je potrebno predlogu za vpis priložiti ustrezno listino iz 64. člena ZSpo.
zahtevek za vrnitev v naravi – objekt grajen po podržavljenju – identifikacija objekta
Ugotovitev sodišča, da predmet zahtevka za vrnitev v naravi, poleg že s pravnomočnim sklepom ugotovljenih objektov, ne more biti tudi v izvedenskem mnenju opisan objekt: pritlična poslovna stavba z oznako H, je pravilna. Tudi objekt z oznako H, ki ga edinega izvedenec opisuje kot pritlična poslovna stavba in ga ni mogoče zamenjati z drugimi pritličnimi poslovnimi stavbami z drugačnimi dostavki in oznakami, je zgradila po podržavljenju nasprotna stranka oziroma njen pravni prednik.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – nedovoljen razlog za obnovo postopka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navaja razloge, ki jih je neuspešno uveljavljala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ne gre za dejstva, zaradi katerih bi bila obnova postopka dopustna po 10. točki 394. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, pa obnova postopka iz navedenega razloga skladno z devetim odstavkom 458. člena ZPP niti ni dovoljena.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
Če prodajalec zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vpisan v zemljiški knjigi, to še ni razlog za ničnost prodajne pogodbe.
Pri poslu s slamnatim kupcem gre lahko za navidezno pogodbo, ki nima pravnega učinka oziroma za veljavno vzporedno pogodbo, če prodajalec ve za dogovor med resničnim in navideznim kupcem in je njegova volja, da kot sopogodbenik nastopa resnični kupec.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.