nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
tožba na izpraznitev stanovanja – bivanje brez pravnega naslova - uporabnina - zamudna sodba
Ker je pogodba, na podlagi katere so toženci imeli pravico bivanja v stanovanju, potekla in ni bila podaljšana, je zahtevek na izpraznitev in izročitev utemeljen.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071625
ZOR člen 50. ZTLR člen 52. SPZ člen 215.
pogodbena ustanovitev služnosti – tripartitno pogodbeno razmerje – vsebina posla – obseg služnosti
Ker ZTLR, drugače kot sedaj SPZ, določb o tem, kaj mora vsebovati pravni posel o ustanovitvi služnosti, ni imel, je treba pravni posel presojati v luči določb ZOR, predvsem določbe o določljivosti predmeta pogodbe. Na podlagi podatkov v obeh pogodbah ter stanja v naravi, je sodišče obseg služnostne poti lahko opredelilo z metodo racionalne argumentacije.
ZIZ člen 17, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4. OZ člen 168.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - izvršilni naslov - fakultativna obveznost - ocenitev vrednosti stvari - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Zakonska ureditev izvršbe na izročitev določenih stvari ne predvideva nadaljevanja izvršbe s pretvorbo nedenarne terjatve v denarno z naložitvijo plačila vrednosti premičnin, temveč sodišču nalaga, da na predlog upnika izda sklep o ugotovitvi vrednosti premičnin, slednji pa predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik nato predlaga izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Šele s tem predlogom lahko pride do prehoda v izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kjer pa mora upnik za to predlagati ustrezna sredstva izvršbe, kot so opredeljena v drugem razdelku ZIZ.
Vrednost stvari se ne ugotavlja po stanju in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, saj bi ob upoštevanju zmanjševanja vrednosti določenih (nenadomestnih) stvari, ki upniku pripadajo po izvršilnem naslovu, taka ureditev dolžniku omogočala, da z zavlačevanjem postopka doseže zmanjšanje svoje obveznosti na škodo upnika. Izvršilno sodišče mora pri ugotavljanju vrednosti premičnin upoštevati položaj obeh strank in njuno aktivnost, ter pri oceni izhajati tudi iz načel povrnitve premoženjske škode.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da tožeča stranka z otrokoma ne sme prečkati državne meje ter da mora pri naslovnem sodišču deponirati potna lista za mladoletna otroka. Toženec z ničemer ni izkazal nevarnosti, da bi tožeča stranka deklici za stalno odpeljala iz Republike Slovenije. Zmotno je tudi stališče, da deklicama z izdajo takšne začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazale za neutemeljeno ne bi utrpele nikakršne škode oziroma bi bila le-ta v primerjavi s škodo, katero bi utrpel tožnik, v kolikor bi ju tožnica dejansko odpeljala iz Republike Slovenije, neznatna. S prepovedjo prečkati državno mejo, bi bili deklicama najmanj preprečeni stike s sorodniki po materini strani, za katere toženec sam zatrjuje, da prebivajo izven Republike Slovenije.
gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultata
Sodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe naročnikovih navodil.
Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov na podlagi odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev.
Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.
Tožnik bi lahko sodno uveljavljal povrnitev stroškov za odpravo napak že v času vložitve tožbe, čeprav odprave napak takrat še ni opravil, saj mu je bilo že takrat znano, da se toženec na jamčevalni zahtevek za odpravo napak ni odzval.
Pri določitvi ustrezne porazdelitve preživninskega bremena je upoštevno tudi dejstvo, da je sin dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Ta nematerialni prispevek je namreč treba upoštevati pri iskanju preživninskega ravnovesja med potrebami otrok in zmožnostmi obeh staršev.
ZPP člen 103, 146, 146/2, 230, 230/1, 230/3, 318, 353, 353/3. URS člen 11, 62.
zamudna sodba – vročanje sodnih pisanj v tujini – prevajanje sodnih pisanj - vročilnica – javna listina – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – jezik v postopku - sodba na podlagi pripoznave – zmota - opravičljiva zmota
Sodna pisanja so bila v tujini prvotoženi stranki vročena neposredno, zato začasnega zastopnika za sprejem pošiljk ni bilo treba postaviti.
Vabila, odločbe in druga sodna pisanja se strankam pošiljajo v slovenskem jeziku in sodišče ni dolžno zagotavljati prevoda. Zahteva, da se pred sodiščem vsakomur omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, se nanaša le na ustni postopek, ne pa na pisno komunikacijo; za prevod mora stranka poskrbeti sama.
predlog za preložitev naroka – obvestilo o preklicu naroka – odsotnost na naroku zaradi bolezni
Ker tožnik ni prejel nobenega obvestila prvega sodišča o preklicu naroka, je to pomenilo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka.
Tožnik predlogu za preložitev naroka ni predložil zdravniškega opravičila izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, hkrati pa tudi vsebinsko ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih bi prvo sodišče lahko ugotovilo, ali je bila tožnikova bolezen nenadna in nepredvidljiva, ki mu je onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
Denarno zadoščenje naj glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje, prav tako pa mora vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
Oškodovanci so različno sposobni, da v zaslišanju ubesedijo svoje doživljanje dogodka in poteka zdravljenja. Ovrednotenje njihove izpovedbe zato zahteva tudi upoštevanje te okoliščine, poleg tega pa objektiviziranje izpovedbe bodisi z izvedenskim mnenjem bodisi (predvsem v primeru lažjih poškodb) s splošnimi življenjskimi izkušnjami.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke v zapuščinskem postopku – upnik kot stranka v zapuščinskem postopku – pritožba upnika zoper sklep o dedovanju
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo le stranke zapuščinskega postopka, kar pa pritožnica ni. Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. To so npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Upniki so v zapuščinskem postopku stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ker pritožnica (ki je sicer upnica) tega ni zahtevala, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
pooblastilna pogodba - posebna vrsta mandatne pogodbe
Pooblastilna pogodba ustvarja neposredno zastopanje, kar pomeni, da zastopnik nastopa v imenu in za račun zastopanega. Ker je med tožečo stranko in K. d.d sklenjena pooblastilna pogodba, tožeča stranka ni aktivno legitimirana v sporni zadevi.
OZ člen 39, 39/1, 39/4. ZUreP-1 člen 110, 110/8. SPZ člen 65, 65/1.
neobstoj pogodbene podlage – solastnik kot upravičenec do odškodnine za služnost v javnem interesu – pogodba o razdelitvi solastne nepremičnine v naravi
Ker je toženka solastnica nepremičnine, v breme katere je bila ustanovljena služnost v javnem interesu, in ker tožnica ni dokazala obstoja drugačnega dogovora med solastniki glede izplačila odškodnine za škodo zaradi služnosti, ni utemeljena tožbena teza, da pogodba o ustanovitvi javne služnosti nima podlage in da je bila zato toženka z izplačilom odškodnine neupravičeno obogatena.
Glede na to, da solastniki izvršujejo solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari , so – v odsotnosti drugačnega dogovora med solastniki – do odškodnine zaradi ustanovitve javne služnosti upravičeni vsi solastniki stvari, le da v razmerju s svojim solastninskim deležem.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sklep o rubežu - izjava dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos terjatve - zakonske zamudne obresti - opustitev rubeža
Sklep o rubežu dolžnikovemu dolžniku ne nalaga, da obveznost, ki jo ima do dolžnika, izpolni direktno upniku, temveč dolžnikovemu dolžniku le prepoveduje, da bi terjatev poravnal dolžniku.
Sodišče v izvršilnem postopku naloži organizaciji za plačilni promet le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepa o izvršbi.