plačilo za odvetniške storitve -ugotovitev vrednosti predmeta – povišanje tožbenega zahtevka
Tudi v primeru povišanja tožbenega zahtevka je treba ravnati v skladu z 20. členom ZOdvT, ki določa, da se pri ugotavljanju vrednosti predmeta odvetniške storitve v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo.
Tožniku (odvetniku) ne pripadata dve nagradi za postopek, od katerih bi se ena odmerila na podlagi prvotnega, druga pa od povečanega tožbenega zahtevka, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno zmotna, saj tožniku priznava ločeno nagrado za povečanje tožbenega zahtevka.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nadaljnji izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun stroškov izvršitelja - odpis izvršilnih stroškov - za izvršbo potrebni stroški
Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava preverilo, ali so bili vsi po upniku priglašeni nadaljnji izvršilni stroški iz naslova obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja, čeprav temelječi na dokončnem obračunu izvršitelja, tudi pravilno odmerjeni. Opisani uradni preizkus je pokazal, da je bilo plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja odmerjeno pravilno in v skladu s Pravilnikom.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0075720
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 53. ZD člen 2, 123, 123/1, 132, 133, 133/4. ZOR člen 204, 204/1. OZ člen 184, 184/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor zoper sklep o izvršbi - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prehod terjatve na dediče - prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode na dediče - pravnomočno priznana terjatev - sprememba sodbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Za izvršilni postopek je neobstoj stranke tekom postopka izdaje izvršilnega naslova lahko bistven le, če upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi absolutno nične sodbe, za kar pa v predmetni zadevi ne gre, saj je bil A. A. živ ves čas tekom pravdnega in pritožbenega postopka, ter še v času vložitve revizije.
Pri prehodu terjatve na dediče je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je do priznanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode prišlo s spremembo pravnomočne odločbe v postopku revizije. Specifika izrednih pravnih sredstev in njihova bistvena značilnost je prav to, da so namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločitev in lahko (v primerih in po postopkih, določenih z zakonom) vanje tudi posežejo. V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da je bila pokojnemu A. A. terjatev za nepremoženjsko škodo pravnomočno prisojena (z revizijskim posegom v sodbo višjega sodišča) že za čas njegovega življenja, saj je bil A. A. v času izdaje sodbe višjega sodišča še živ (umrl je celo po vložitvi revizije).
URS člen 23. SPZ člen 11, 11/1, 40, 49, 105. ZIZ člen 126, 126/1, 165, 165/3, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 186, 186/2, 211, 211/1, 211/3. ZPP člen 227, 227/1, 286.a. ZZK-1 člen 9, 9/2.
ugovor dolžnika - neknjižena nepremičnina - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - veriga pogodb - etažna lastnina
V primeru, ko nepremičnina, na katero se zahteva izvršba, ni vpisana v zemljiško knjigo, se mora izvršilno sodišče uvodoma prepričati, da so za nastanek dolžnikove lastninske pravice izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, mora toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine.
V primeru nevpisane nepremičnine, ko obstoji velika nevarnost, da se poseže v pravice tretjih, upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na vpisano nepremičnino. Ob zakonski podnormiranosti je zato na mestu smiselna uporaba določil tretjega do šestega odstavka 168. člena ZIZ.
Upnik se sklicuje na pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice s strani dolžnika, zato je bistvena t. i. veriga pogodb. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel morata biti veljavno izkazana z ustreznimi listinami od prvega lastnika nevpisane nepremičnine do dolžnika, kot zadnjega v verigi lastnikov. Če upnik ne bo predložil ustreznih listin, bo izvršilno sodišče moralo prekiniti postopek in napotiti upnika, da se ugotovi obstoj dolžnikove lastninske pravice v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078533
OZ člen 929, 948. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge – prenos pravic in obveznosti iz naslova zavarovanja vozila – urejanje odprave posledic škode – leasing pogodba – vsebina pogodbe – aktivna legitimacija
ZPP v svojih določilih ne predvideva izjem, da stranke, ki ima za pooblaščenca odvetnika, ni potrebno opozoriti na posledice zamude roka za odgovor na vlogo.
Tožnik kot zavarovalec (V. d.o.o. kot lastnik avtomobila je bil zavarovanec) ni aktivno legitimiran, da od tožene stranke zahteva povračilo celotne škode, ki je nastala dne 4. 1. 2009 na avtomobilu, ki ga je upravljal kot leasingojemalec.
Bistveni dokaz vsebine pogodbe o leasingu bi bila sama pogodba. Zaslišanje tožnika o vsebini pogodbe same, vsebine pogodbe ne bi mogla nadomestiti.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica člen 22, 22/1.
odvoz komunalnih odpadkov – obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki
Stroške ravnanja z odpadki dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim bivališčem v Občini Lukovica, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078523
OZ člen 417. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – odstop terjatve s pogodbo – cesijska pogodba v izterjavo – aktivna legitimacija – prenos upravičenj
Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja indirektno zastopstvo, na podlagi katerega cesionar izterja terjatev za cedenta, ki pa mu terjatev še naprej pripada kot premoženjska pravica.
pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku – končen uspeh
Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov.
Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške).
Ker je bila s strani tožnice v celoti, s strani toženca pa pretežno izpolnjena, je sporna zavarovalna pogodba veljavna, upoštevaje načelo o realizaciji pogodb iz 58. člena OZ. Tožnica je namreč tudi v spornem obdobju za toženca plačevala zdravstvene storitve v skladu s pogodbo.
premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – naknadno najdeno premoženje - oporoka najdena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
DELOVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011001
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – singularno pravno nasledstvo - pobot
Zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra tožeči stranki ne moreta imeti boljšega procesnega položaja zoper nova toženca (toženi stranki sta aktivna družbenika prvotno tožene stranke, ki je bila v času postopka pred sodiščem prve stopnje izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije), kot sta ga imela zoper prvotno toženo stranko. V času izbrisa veljavna določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP je določala, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti, če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti. Toženi stranki nista univerzalna pravna naslednika prvotno tožene stranke, saj je po stališču sodne prakse to veljalo v primeru odgovornosti družbenikov v ureditvi po prej veljavnem ZFPPod. V zvezi z ureditvijo po ZFPPIPP gre po stališču sodne prakse za singularno pravno nasledstvo aktivnih družbenikov.
Potem ko je bil postopek na prvi stopnji prekinjen po izbrisu prvotno tožene stranke, sta aktivna družbenika v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP prevzela postopek v stanju, v kakršnem je bil ob izbrisu oziroma ob prekinitvi postopka. Zato prevzem postopka nujno pomeni, da pravni nasledniki lahko v pravdi uveljavljajo vse tiste ugovore, ki jih je lahko uveljavljala že prvotno tožena stranka. Že prvotno tožena stranka je v odgovoru na tožbo smiselno uveljavljala pobotni ugovor, saj je navedla, da sta tožnika povzročila stroške ter je tudi specificirala, koliko jima ob upoštevanju stroškov oziroma škode, ki naj bi jo povzročila toženi stranki, sploh (po pobotanju) pripada iz naslova prihodkov iz delovnega razmerja. Prav tako je tožena stranka že k odgovoru na tožbo predložila celotno listinsko dokumentacijo, s katero je smiselno uveljavljala svoje zahtevke iz pobota. Zato ni nastopila prekluzija uveljavljanja pobota, temveč sta sedaj tožena pravna naslednika s pripravljalno vlogo po pooblaščencu le precizirala višino pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala že prvotno tožena stranka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pobotni ugovor toženih strank obravnavati po vsebini, ne pa ga zavrniti že zaradi tega, ker naj v času izbrisa tožene stranke veljavna določba 442. člena ZFPPIPP ne bi določala, da lahko aktivni družbeniki zahtevajo povračilo škode.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožbeni zahtevek tožeče stranke (delodajalca) za plačilo premoženjske škode iz naslova plačila odškodnine zaradi ukradenega prenosnega računalnika, ki ga je toženec imel v osebni uporabi, ni utemeljen, ker je šlo za škodno dejanje v funkcionalni zvezi z delom (tožencu je bil računalnik ukraden na letališču, ko je šel na službeno potovanje, tatvino pa je prijavil varnostnim organom na letališču).
kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Glede na zahtevnost spora (predlagatelj je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitve Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011/2012) predlagatelju pripada nagrada za postopek v višini 500,00 EUR po tar. št. 3420 ZOdvT (postopek na prvi stopnji). Predlagatelj je utemeljeno priglasil tudi nagrado za postopek po tar. št. 3422, kot je določena za nagrado v kolektivnih delovnih sporih v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, saj je v predmetni zadevi predhodno potekal tudi pritožbeni postopek, kjer je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2. ZPSDP člen 1.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
URS člen 14, 50, 52. ZPIZ-1 člen 8, 34, 34/8, 137, 139, 209, 210.
dodatek za pomoč in postrežbo – zavarovanje za ožji obseg – pretežnost zavarovanja
Ker je tožnica pretežni del obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegla v zavarovanju za ožji obseg pravic, skladno z 8. odstavkom 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ta določba ni v nasprotju z ustavo, saj pri določitvi pogojev za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo niso kriteriji osebne okoliščine zavarovancev, temveč oblika zavarovanja v aktivni dobi in višina plačila prispevkov za posamezno obliko zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 67. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost
Pri tožniku, ki je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvijo opravljanja dela izven prometa, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/6, 104, 104/1, 159, 160, 160/2.
delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Toženec je tožniku delno invalidsko pokojnino pravilno priznal šele po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti (od 20. 1. 2011), ne pa že od dneva ugotovljene III. kategorije invalidnosti in priznanja pravice do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od polnega (od 4. 4. 2007). Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu delna invalidska pokojnina prizna že od 4. 4. 2007 dalje.