CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078530
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZGD člen 1, 1/7. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – samostojni podjetnik – zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti
Tožnik je samostojni podjetnik, le-ta pa je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ne gospodarska družba (podjetje).
ugovor zoper plačilni nalog – oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je že pravnomočno odločeno, zato je prvostopenjsko sodišče ponovni predlog, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0075720
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 53. ZD člen 2, 123, 123/1, 132, 133, 133/4. ZOR člen 204, 204/1. OZ člen 184, 184/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor zoper sklep o izvršbi - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prehod terjatve na dediče - prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode na dediče - pravnomočno priznana terjatev - sprememba sodbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Za izvršilni postopek je neobstoj stranke tekom postopka izdaje izvršilnega naslova lahko bistven le, če upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi absolutno nične sodbe, za kar pa v predmetni zadevi ne gre, saj je bil A. A. živ ves čas tekom pravdnega in pritožbenega postopka, ter še v času vložitve revizije.
Pri prehodu terjatve na dediče je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je do priznanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode prišlo s spremembo pravnomočne odločbe v postopku revizije. Specifika izrednih pravnih sredstev in njihova bistvena značilnost je prav to, da so namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločitev in lahko (v primerih in po postopkih, določenih z zakonom) vanje tudi posežejo. V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da je bila pokojnemu A. A. terjatev za nepremoženjsko škodo pravnomočno prisojena (z revizijskim posegom v sodbo višjega sodišča) že za čas njegovega življenja, saj je bil A. A. v času izdaje sodbe višjega sodišča še živ (umrl je celo po vložitvi revizije).
URS člen 23. SPZ člen 11, 11/1, 40, 49, 105. ZIZ člen 126, 126/1, 165, 165/3, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 186, 186/2, 211, 211/1, 211/3. ZPP člen 227, 227/1, 286.a. ZZK-1 člen 9, 9/2.
ugovor dolžnika - neknjižena nepremičnina - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - veriga pogodb - etažna lastnina
V primeru, ko nepremičnina, na katero se zahteva izvršba, ni vpisana v zemljiško knjigo, se mora izvršilno sodišče uvodoma prepričati, da so za nastanek dolžnikove lastninske pravice izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, mora toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine.
V primeru nevpisane nepremičnine, ko obstoji velika nevarnost, da se poseže v pravice tretjih, upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na vpisano nepremičnino. Ob zakonski podnormiranosti je zato na mestu smiselna uporaba določil tretjega do šestega odstavka 168. člena ZIZ.
Upnik se sklicuje na pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice s strani dolžnika, zato je bistvena t. i. veriga pogodb. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel morata biti veljavno izkazana z ustreznimi listinami od prvega lastnika nevpisane nepremičnine do dolžnika, kot zadnjega v verigi lastnikov. Če upnik ne bo predložil ustreznih listin, bo izvršilno sodišče moralo prekiniti postopek in napotiti upnika, da se ugotovi obstoj dolžnikove lastninske pravice v pravdi.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica člen 22, 22/1.
odvoz komunalnih odpadkov – obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki
Stroške ravnanja z odpadki dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim bivališčem v Občini Lukovica, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078523
OZ člen 417. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – odstop terjatve s pogodbo – cesijska pogodba v izterjavo – aktivna legitimacija – prenos upravičenj
Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja indirektno zastopstvo, na podlagi katerega cesionar izterja terjatev za cedenta, ki pa mu terjatev še naprej pripada kot premoženjska pravica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078533
OZ člen 929, 948. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge – prenos pravic in obveznosti iz naslova zavarovanja vozila – urejanje odprave posledic škode – leasing pogodba – vsebina pogodbe – aktivna legitimacija
ZPP v svojih določilih ne predvideva izjem, da stranke, ki ima za pooblaščenca odvetnika, ni potrebno opozoriti na posledice zamude roka za odgovor na vlogo.
Tožnik kot zavarovalec (V. d.o.o. kot lastnik avtomobila je bil zavarovanec) ni aktivno legitimiran, da od tožene stranke zahteva povračilo celotne škode, ki je nastala dne 4. 1. 2009 na avtomobilu, ki ga je upravljal kot leasingojemalec.
Bistveni dokaz vsebine pogodbe o leasingu bi bila sama pogodba. Zaslišanje tožnika o vsebini pogodbe same, vsebine pogodbe ne bi mogla nadomestiti.
premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – naknadno najdeno premoženje - oporoka najdena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku – končen uspeh
Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov.
Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške).
Ker je bila s strani tožnice v celoti, s strani toženca pa pretežno izpolnjena, je sporna zavarovalna pogodba veljavna, upoštevaje načelo o realizaciji pogodb iz 58. člena OZ. Tožnica je namreč tudi v spornem obdobju za toženca plačevala zdravstvene storitve v skladu s pogodbo.
Predpostavka za uveljavljanje zahtevka iz naslova odškodninske odgovornosti uprave po 19. členu ZFPPod je tako začetek stečajnega postopka, kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Navedeno pomeni, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o preuranjenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke iz razloga nekončanega stečajnega postopka nad njo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078541
OZ člen 435, 465. ZPP člen 285, 339, 339/2-8.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – nezatrjevano dejstvo – nezakonito postopanje sodišča – materialno procesno vodstvo – onemogočeno obravnavanje pred sodiščem – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nezatrjevano odločilno dejstvo, ni ravnalo skladno določbi 285. člena ZPP, po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – predlaganje dokazov – predložitev listinskih dokazov
S tem, ko je dolžnik v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1.
invalidska pokojnina - tujec
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2. ZPSDP člen 1.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.